Jedro

Stranka mora ves čas upravnega spora izkazovati pravni interes. Pravnega interesa ni , če si stranka s pravnim sredstvom svojega položaja ne more izboljšati. To je podano tudi tedaj, ko je njeni tožbi ugodeno in je zadeva vrnjena toženi stranki v nov postopek; tudi če se stranka s stališči prvostopne sodbe ne strinja.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US) ugodilo tožnikovi tožbi zoper odločbo tožene stranke z dne 23.2.2006, odpravilo to odločbo ter vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa), pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot očitno neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za priznanje azila na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB1, Uradni list RS, št. 134/03 in 85/05 - odl. US), ker mu v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje, in mu določila rok, v katerem mora zapustiti Republiko Slovenijo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je bilo treba izpodbijano odločbo tožene stranke ponovno odpraviti, ker tožena stranka tudi v ponovljenem postopku ni upoštevala napotkov prvostopnega sodišča in je ponovno odločila v pospešenem postopku, ne da bi tožnika seznanila s poročili o stanju v njegovi izvorni državi, na katera je oprla svojo prvo odločbo. Prvostopno sodišče se je opredelilo tudi do tožbenih navedb glede uporabe pospešenega azilnega postopka, ki izključuje tudi ugotavljanje pogojev za humanitarni azil; do v tožbi zatrjevanih kršitev pravic do uporabe maternega jezika in v tej zvezi do tožbenega predloga, da naj prvostopno sodišče začne postopek ocene ustavnosti 3. odstavka 32. člena ZAzil pred Ustavnim sodiščem RS.

Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje. Navaja, da je bilo tožbi sicer ugodeno, vendar le iz enega od tožbenih razlogov. Drugi tožbeni razlogi pa niso bili upoštevani in do njih ni bilo zavzeto stališče, ki pa je pomembno tudi za druge primere. Navaja, da je bil tožnikov pooblaščenec oviran pri vpogledu v spis, da je bil v tem primeru nezakonito uporabljen pospešeni azilni postopek, da ni bilo odločeno o azilu po 1. členu ZAzil, zlasti glede azila iz humanitarnih razlogov, da sodišče prve stopnje ni začelo postopka presoje ustavnosti 3. odstavka 32. člena ZAzil in ni pojasnilo zakaj.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugotovitev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

V obravnavanem primeru gre za spor v zvezi s tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Sloveniji. V tem primeru je bilo tožnikovi tožbi ugodeno in je bila odločba tožene stranke, s katero je bila njegova prošnja za azil zavrnjena kot očitno neutemeljena, odpravljena in je bila zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, pri čemer je prvostopno sodišče toženi stranki dalo tudi ustrezne napotke, to je, da mora o prošnji odločati v rednem azilnem postopku. S temi napotki se pritožbeno sodišče strinja. Prvostopno sodišče pa je v izpodbijani sodbi zavzelo stališče tudi do drugih tožbenih ugovorov, ki za odločitev v tej stvari niti niso pomembni. Obsežnejša oziroma drugačna utemeljitev stališč prvostopnega sodišča do teh ugovorov, ki jih tožnik ponavlja tudi v pritožbi, pa njegovega pravnega položaja ne bi izboljšala, torej ne bi imela pravnega učinka. Ob takšnem stanju stvari si tožnik po presoji pritožbenega sodišča svojega pravnega položaja v zvezi s prošnjo za azil s pritožbo ne more izboljšati, torej zanjo nima pravnega interesa.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je na podlagi 1. in 3. odstavka 343. člena ZPP ni zavrglo že prvostopno sodišče, vse v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS. V 1. odstavku 16. člena ZUS je določeno, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena, primerno uporablja ZPP. V 352. členu ZPP je določeno, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom med drugim tudi nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo že prvostopno sodišče. V 1. odstavku 343. člena ZPP je določeno, da predsednik senata zavrže s sklepom med drugim tudi nedovoljeno pritožbo. Po 3. odstavku 343. člen ZPP je med drugim nedovoljena tudi pritožba, za katero pritožnik nima pravnega interesa.

Ker je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, se do pritožbenih ugovorov ni opredeljevalo.