Jedro

Upnik v tej zvezi pravilno opozarja na 11. točko prvega odstavka 16. člena ZIZ, ki določa pomen izraza neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Ta označuje vsa v zakonu navedena dejanja, s katerimi izvršitelji zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje upnikove terjatve in dejanja, ki so potrebna za njihovo pripravo ter izvedbo. Tako pritožba pravilno navaja, da je seznanitev s spisom in vpis v evidenco potrebno dejanje izvršitelja za pripravo in izvedbo neposrednih dejanj izvršbe (rubeža premičnin, prodaje na javni dražbi, poplačila upnika itd.). Tretji odstavek 291. člena ZIZ namreč izvršitelju nalaga vodenje evidence o izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev. Z dodelitvijo spisa izvršitelju zanj nastane dolžnost spis ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco, kot je to določeno v 20. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Potrebno pripravljalno izvršilno dejanje izvršitelja je tudi pridobitev podatkov o vozilih dolžnika, na katere bo možno poseči v izvršbi (32. in 81. člen ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

"Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 32,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti."

II. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 182,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 21. 1. 2025 za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov.

3.2. Zoper takšno odločitev vlaga pravočasno pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi razlogov po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu priznajo nadaljnji izvršilni stroški v znesku 32,28 EUR in pritožbeni stroški, podredno, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da 81. člen ZIZ z izrazom izvršilna dejanja res pove, da se izvršba na premičnine opravi z rubežem in cenitvijo stvari, s prodajo stvari in poplačilom upnika, vendar tega izraza ne gre enačiti z izrazom izvršilna dejanja iz 31. in 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Iz določb ZIZ in navedenega Pravilnika je razvidno, da je izvršba sestavljena iz več faz postopka oziroma izvršilnih dejanj (faza vpisa, faza poizvedb, faza priprave, faza izvedbe in faza končanja - npr. razdelitev kupnine po dražbi). Opozarja, da 16. člen ZIZ v 11. točki prvega odstavka določa pomen izraza neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Ta označuje vsa v zakonu navedena dejanja, s katerimi izvršitelji zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje upnikove terjatve in dejanja, ki so potrebna za njihovo pripravo ter izvedbo. Tudi 31. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja govori o začetku opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Po njegovem gre z uporabo metode besedne razlage zaključiti, da spadajo med neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja poleg dejanj, s katerimi izvršitelji zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje upnikove terjatve (rubež premičnin, prodajo na dražbi in poplačilo upnika), tudi dejanja, ki so potrebna za njihovo pripravo in izvedbo (seznanitev s spisom, vpis v evidenco itd.) in brez katerih samega rubeža ni mogoče izvesti. Gre za neločljivo povezana dejanja, ki tvorijo celoto pri opravi izvršbe na premičnine. Dejstvo, da je izvršitelj po opravi le nekaterih dejanj izdal (delni oziroma vmesni) obračun stroškov, še ne pomeni, da do povračila stroškov za ta dejanja še ni upravičen. Stališče sodišča, da je izvršitelj izdal obračun, čeprav ni opravil nobenega izvršilnega dejanja, se izkaže za neustrezno. Predpisi ne določajo, da lahko izvršitelj izda obračun le enkrat oziroma samo ob končanju svojih izvršilnih dejanj. Ocena potrebnosti izdaje takega (vmesnega) obračuna je glede na okoliščine in naravo zadeve prepuščena izvršitelju. O razlogih za izdajo obračuna izvršitelja je bil seznanjen (odlog izvršbe na prošnjo dolžnika), zato mu ni nasprotoval in ga je potrdil. S tem so mu stroški nastali. Povrnitev izvršilnih stroškov mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, kar je tudi storil. Ni najti razumnega razloga, da izvršilnih stroškov ne bi mogel priglašati sproti. Sicer pa bi sodišče, v kolikor je štelo priglašene stroške za preuranjene, le te moralo zavreči in ne zavrniti. V primeru pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, bi mu odvzelo možnost ponovne priglasitve teh istih stroškov na koncu postopka. Utemelji priglašene stroške izvršitelja po Obračunu plačila za delo in stroškov z dne 17. 1. 2025. Meni, da so bili ti v celoti potrebni za izvršbo, saj predstavljajo stroške neposredne oprave izvršilnih dejanj, obračunani pa so bili v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik o tarifi). Stališče, da bi stroški, ki so za izvršbo nujno potrebni in so nastali zaradi dolžnikove opustitve prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti, bremenili njega, ni sprejemljivo. Glede na navedeno je sodišče odločilo v nasprotju z dejanskim stanjem in kršilo materialno pravo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki se je nanašal na plačilo za delo in povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z delom izvršitelja A.A., oprlo na določbo 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Ocenilo je, da izvršitelj še ni opravil nobenega posameznega izvršilnega dejanja, zato je njegov obračun preuranjen, s tem pa tudi zahteva upnika za povrnitev izvršiteljevih stroškov kot nadaljnjih izvršilnih stroškov.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da pritožba ne graja zavrnitve predloga upnika za povrnitev stroškov vloge, v kateri je priglasil stroške izvršitelja (točka VII obrazložitve). Pritožbeni preizkus odločitve v tem delu zato ni bil opravljen (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo razloge o odločilnih dejstvih, zato je preizkus njegove pravilnosti pred sodiščem druge stopnje mogoč, nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ne predstavlja uveljavljane kršitve.

7. Ima pa pritožba prav v delu, kjer graja na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje in posledično utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja v tretjem odstavku 61. člena določa, da lahko izvršitelj izda obračun plačila za delo in stroškov tudi po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana, če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve. V tej zvezi upnik v pritožbi pravilno opozarja na odlog predmetne izvršbe. Sodišče druge stopnje po vpogledu v listine spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po predlogu upnika s sklepom z dne 27. 1. 2025 odložilo predmetno izvršbo do 24. 3. 2025. Izdajo (delnega) obračuna izvršitelja z dne 17. 1. 2025 tako opravičuje dogovor med upnikom in dolžnikom o obročnem poplačilu dolga (l. št. 36-37), ki ga je upnik priložil k predlogu za odlog in ki se odraža v odlogu predmetne izvršbe do 24. 3. 2025. V kolikor se bo dolžnik držal dogovora z upnikom, bo dolg z obročnimi plačili v celoti poplačal, posledično prisilna izvršba ter sodelovanje izvršitelja (opravljanje nadaljnjih izvršilnih dejanj) več ne bosta potrebna.

8. Pritožba tudi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da izvršitelj še ni opravil nobenega izvršilnega dejanja. Upnik v tej zvezi pravilno opozarja na 11. točko prvega odstavka 16. člena ZIZ, ki določa pomen izraza neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Ta označuje vsa v zakonu navedena dejanja, s katerimi izvršitelji zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje upnikove terjatve in dejanja, ki so potrebna za njihovo pripravo ter izvedbo. Tako pritožba pravilno navaja, da je seznanitev s spisom in vpis v evidenco potrebno dejanje izvršitelja za pripravo in izvedbo neposrednih dejanj izvršbe (rubeža premičnin, prodaje na javni dražbi, poplačila upnika itd.). Tretji odstavek 291. člena ZIZ namreč izvršitelju nalaga vodenje evidence o izvršnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev. Z dodelitvijo spisa izvršitelju zanj nastane dolžnost spis ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco, kot je to določeno v 20. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Potrebno pripravljalno izvršilno dejanje izvršitelja je tudi pridobitev podatkov o vozilih dolžnika, na katere bo možno poseči v izvršbi (32. in 81. člen ZIZ).

9. Po ugotovljenem je bil izvršitelj upniku upravičen obračunati plačilo za seznanitev s spisom in vpis v evidenco po tar. št. 16 Pravilnika o tarifi v višini 50 točk, za pridobitev podatkov o vozilih dolžnika po tar. št. 16 Pravilnika o tarifi v višini 20 točk, za obračun stroškov po tar. št. 16 Pravilnika o tarifi v višini 20 točk, kar ob vrednosti točke 0,28 EUR (tretji odstavek 6. člena Pravilnika o tarifi) znaša 25,20 EUR, in 5% materialnih stroškov od tega zneska v višini 1,26 EUR (tretji odstavek 10. člena Pravilnika o tarifi). Izvršitelj je bil torej iz naslova plačila za delo in stroškov upravičen od upnika zahtevati plačilo 26,46 EUR in 22% DDV od tega zneska, vse skupaj 32,28 EUR, upnik pa je upravičen povrnitev tega zneska kot stroška, potrebnega za predmetni postopek, zahtevati od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik je te stroške, kot izhaja iz podatkov spisa, tudi pravočasno priglasil (osmi odstavek 38. člena ZIZ).

10. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je dolžniku naložilo plačilo zneska nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 32,28 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, za primer zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 299. člena v zvezi s prvim odstavkom 378. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

11. Upnik je s pritožbo uspel, zato je upravičen do povrnitve celotnih za pritožbo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ, tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je upniku kot take priznalo in dolžniku v plačilo naložilo naslednje stroške: 200 točk za sestavo pritožbe po odvetniku (tar. št. 31/7 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT) in 2% materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj znaša 122,40 EUR, 22% DDV od tega zneska v višini 26,93 EUR in 33,00 EUR sodne takse, vse skupaj 182,33 EUR. Če dolžnik upniku stroškov ne bo povrnil v roku 8 dni od vročitve predmetnega sklepa, mora od nastopa zamude dalje plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).

-------------------------------

(1) Kot izhaja iz l. št. 23 je upnik priglasil stroške sestave vloge po Tar. št. 31/9 OT v višini 50 točk, poštne in administrativne stroške v pavšalu 2 % v višini 20 točk in 22 % DDV.

(2) Kar pomeni, da bo delni obračun izvršitelja postal končni obračun.

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 16, 16/1, 16/1-11, 32, 38, 38/5, 38/8, 81, 291, 291/3

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) - člen 20, 61, 61/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.