Jedro

Prvostopenjsko sodišče je s plačilnim nalogom na plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila pozvalo le tretjo toženko. To pomeni, da se posledice neplačila sodne takse po poteku v plačilnem nalogu odrejenega roka ne morejo nanašati na tožence, ki plačilnega naloga in navedenega opozorila sploh niso prejeli. Toženci so kot sodediči materialni sosporniki in sozavezanci za plačilo sodne takse (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Kljub njihovemu enotnemu sosporništvu pa vsak od njih ohranja svojo procesno subjektiviteto, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi upoštevalo pri vabljenju tožencev na naroke in vročanju procesnih vlog oziroma odločb. Iz istega razloga bi moralo prvostopenjsko sodišče vsakega pozvati na plačilo sodne takse za pritožbo in jih opozoriti na posledice nepravočasnega plačila. Ker jih ni, sankcija fikcije umika pritožbe zoper njih ne more nastopiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo pritožbo tretje toženke, četrtega toženca ter pete in šeste toženke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1702/2014-II za umaknjeno.

2. Četrti toženec ter peta in šesta toženka so zoper takšno odločitev vložili pravočasno pritožbo, s katero uveljavljajo pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa. Opozarjajo, da plačilnega naloga niso prejeli, zato s plačilom sodne takse tudi niso mogli priti v zamudo. Če je plačilni nalog prejela le tretja toženka, se negativne posledice zamude lahko nanašajo le nanjo. Zaključek sodišča prve stopnje, da so bili pravilno opozorjeni na posledice neplačila, je v nasprotju s plačilnim nalogom II P 1702/2014 z dne 26. 9. 2019, v katerem je navedena le tretja toženka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da so tretja toženka, četrti toženec ter peta in šesta toženka vložili pravočasno pritožbo zoper sodbo P 1702/2014-II z dne 9. 7. 2019 oziroma zoper njeno stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje bi moralo omenjene tožence, po ugotovitvi, da ob vložitvi pritožbe niso plačali sodne takse, ki je procesna predpostavka za njeno obravnavanje (prvi odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), s plačilnim nalogom pozvati na njeno plačilo v odrejenem roku in jih opozoriti na posledice neplačila (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Te so določene v tretjem odstavku 105.a člena ZPP, ki določa, da se šteje pritožba za umaknjeno, če sodna taksa zanjo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

5. Prvostopenjsko sodišče je s plačilnim nalogom na plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila pozvalo le tretjo toženko. To pomeni, da se posledice neplačila sodne takse po poteku v plačilnem nalogu odrejenega roka ne morejo nanašati na tožence, ki plačilnega naloga in navedenega opozorila sploh niso prejeli. Toženci so kot sodediči materialni sosporniki in sozavezanci za plačilo sodne takse (10. odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Kljub njihovemu enotnemu sosporništvu pa vsak od njih ohranja svojo procesno subjektiviteto, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi upoštevalo pri vabljenju tožencev na naroke in vročanju procesnih vlog oziroma odločb. Iz istega razloga bi moralo prvostopenjsko sodišče vsakega pozvati na plačilo sodne takse za pritožbo in jih opozoriti na posledice nepravočasnega plačila. Ker jih ni, sankcija fikcije umika pritožbe zoper njih ne more nastopiti.

6. Pritožnikom je bila z nevročitvijo plačilnega naloga z opozorilom na posledico nepravočasnega plačila sodne takse kršena pravica do sodelovanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), zato je bilo treba njihovi pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).