Up-19/93

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe na seji senata dne 19/9-1995

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Kp 133/93 z dne 5/5-1993 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Postojni opr. št. K 59/92 z dne 25/2-1993 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je v ustavni pritožbi, vloženi dne 9/4-1993 in dopolnjeni dne 29/6-1993, navedel, da ni bil poučen o pravici do zagovornika in da naj bi bila z izpodbijanima odločbama kršena domneva nedolžnosti. Najmanj tri verodostojne priče in materialni dokazi bi morali potrjevati obstoj goljufivega namena že ob sklenitvi sporazuma med upnikom in dolžnikom in da obdolženec ni imel nikoli namena poravnati tega dolga. V nasprotnem primeru naj bi šlo za civilnopravno razmerje, zaradi neizpolnitve katerega ni mogoče izreči zaporne kazni. Predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi obstoj kršitve Ustave in EKČP.

2.Pritožnik je bil s sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Postojni, opr. št. K 59/92 z dne 25/2-1993 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Kp 133/93 z dne 5/5-1993 spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije po četrtem odstavku 171. člena KZ RS in obsojen na kazen treh mesecev zapora. Pritožnik je bil obsojen, ker naj bi mu oškodovanka, s katero se je 6/3-1991 dogovoril za izdelavo spomenika, v dobri veri vnaprej izročila 5000,00 tolarjev, on pa naj bi že od vsega začetka ne imel namena uresničiti tega dogovora.

3.Pritožnikova trditev, da ni bil poučen o pravici do zagovornika, ne drži. Iz spisa Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Postojni, opr. št. K 59/92, namreč izhaja, da je bil o pravici do zagovornika poučen tako pred zaslišanjem pred uvedbo preiskave (l. št. 16) kot pred zaslišanjem na glavni obravnavi (l. št. 47) in da se je tej pravici obakrat odpovedal.

4.Prav tako niso utemeljene pritožnikove navedbe, da je sodišče kršilo domnevo nedolžnosti. Po 27. členu Ustave velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Besedilo druge točke 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94; v nadaljevanju EKČP) in druge točke 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 9/92; v nadaljevanju Pakt) je podobno: Vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni zakonito ugotovljena njegova krivda.

5.Te določbe ne pomenijo podlage za določanje kakršnihkoli dokaznih pravil, kakor meni pritožnik. Glede na načelo proste dokazne presoje sodišča sama odločajo o tem, katere dokaze bodo izvedla, in sama ocenjujejo izvedene dokaze. Pri tem ima obdolženec kot stranka v postopku pravico predlagati dokaze, ki bi mogli ovreči trditve obtožbe. Šele če je sodišče kljub izvedenim dokazom v dvomu glede krivde, mora odločiti v korist obdolženca.

6.Iz obrazložitve obeh izpodbijanih aktov izhaja, da je sodišče po izvedenem dokaznem postopku prišlo do prepričanja o utemeljenosti obtožbe in zato uporaba določbe 27. člena sploh ni bila potrebna.

7.Pritožnik sam ni predlagal nobenih dokazov, tako mu tudi ni mogla biti kršena pravica do zagotovitve izvajanja dokazov v njegovo korist (tretja alinea 29. člena Ustave).

8.Kršena tudi ni bila določba 1. člena Protokola št. 4 k EKČP (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94) in istovetna določba 11. člena Pakta, po kateri ne sme biti nikomur odvzeta prostost samo zato, ker ne more izpolniti pogodbene obveznosti.

Določba se namreč ne nanaša na primere, ko je neizpolnitev pogodbene obveznosti eden od elementov kaznivega dejanja. Da je šlo v pritožnikovem primeru za kaznivo dejanje, je sodišče ugotovilo v pravnomočni odločbi.

9.Ker pritožniku torej očitno niso bile kršene zatrjevane človekove pravice oz. temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek ter dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič