Jedro

Osebni zdravnik v okviru svoje pristojnosti iz 80. člena ZZVZZ samostojno odloča tako o prvem dnevu začasne zadržanosti od dela, ki nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela, kakor tudi o trajanju začasne zadržanosti od dela do 30 dni od prvega dneva začasne zadržanosti za delo. V obravnavanem primeru je izbrana zdravnica pravilno vodila postopek ter stranskemu intervenientu odobrila 4 dni bolniškega staleža potem, ko je ugotovila, da ta ni sposoben opravljati svojega dela zaradi doživetega stresa na delovnem mestu. Zato zahtevek tožeče stranke (delodajalca stranskega intervenienta), da je tožena stranka (ZZZS) dolžna ponovno odločiti o zahtevi tožeče stranke o kontroli začasne zadržanosti od dela osebne zdravnice, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odpravi odločba toženke št. ... z dne 4. 4. 2012 in da je toženka dolžna o pritožbi, vloženi zoper odločbo imenovanega zdravnika št. … z dne 19. 3. 2012 ponovno odločiti ter podredni tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožnke št. ... z dne 24. 4. 2012 in št. ... z dne 19. 3. 2012 in da je toženka dolžna ponovno odločiti o zahtevku tožeče stranke o kontroli začasne zadržanosti od dela osebne zdravnice.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožeča stranka. Meni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je imela osebna zdravnica A.A. stranskega intervenienta B.B. vso podlago za ugotovitev, da je bil imenovani 28. 2. 2012 do 2. 3. 2012 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj zaključek temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče je povsem nekritično sledilo izpovedi priče dr. A.A., saj bi njeno izpoved moralo ovrednotiti v luči dejstva, da je že od leta 1999 osebna zdravnica stranskega intervenienta in ga dobro pozna. Gre torej za zaupen odnos dolgoletnega pacienta in osebnega zdravnika in logično je, da sta njuni izpovedi skladni ter, da je zdravnica potrdila izpoved stranskega intervenienta. Sodišče se do izpovedi stranskega intervenienta, da je v času bolniškega staleža čutil tesnobo v prsih, da se je počutil prestrašenega, ni mogel stati in sploh ni mogel normalno funkcionirati ter, da mu je v tem obdobju močno padla kondikcija, udeležil pa se je dne 3. 3. 2012 Teka C. 2012 in zmagal v kategoriji moški do 39 let, ni opredelilo, temveč je zgolj povzelo izpoved zdravnice, da je bil dne 3. 3. sposoben za tek, ker je le-ta za dolgoletnega tekača sproščujoča dejavnost. Tožeča stranka meni, da se ji zdi neverjetno, da bi nekdo še en dan pred dosegom vrhunskega rezultata imel opisane bolezenske znake, potem pa se bi mu stanje dobesedno čez noč tako izboljšalo, da bi sledeči dan zmagal na tekmovanju. Nadalje meni, da tekmovanje na takšni prireditvi se ne more smatrati kot sproščujoča dejavnost. Sodišče tudi ni dovolilo tožeči stranki, da bi stranskemu intervenientu postavila vprašanje, kako komentira, da je bil prvi na Teku c. ter tako ostaja dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Kot neresnična se je izkazala tudi izpoved stranskega intervenienta, da je na prvem tekmovanju dne 26. 2. 2012 bil 7 minut pred ostalimi tekmovalci, na drugem teku dne 3. 3. 2012 pa so bili isti tekmovalci enakovredni oz. celo boljši od njega, saj iz rezultatov izhaja, da je na Teku C. 2012 drugouvrščeni za njim zaostal skoraj 4 minute in je bil torej tudi na drugem teku precej boljši od sotekmovalcev. Sodišče bi moralo dokazno oceniti tudi izpoved osebne zdravnice, ki je zatrjevala, da v času bolniškega staleža stranski intervenient sigurno ni bil sposoben niti teka, potem pa je na posebno vprašanje sodišča odgovorila, da predvideva, da se je za vikend že bolje počutil oz., da je bil dne 3. 3. 2012 verjetno že sposoben za tek. Sodišče je tudi povsem prezrlo predložene listinske dokaze - rezultate obeh tekov. Ker se sodišče do navedenih spornih dejstev v predmetni zadevi ni opredelilo ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti in to predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami).

Toženka je podala odgovor na tožbo, v katerem navaja, da gre res v relaciji osebni zdravnik - pacient za neke vrste zaupen odnos, saj le dolgoletni osebni zdravnik lahko pozna reakcije in zmožnosti svojih pacientov ter jim na ta način lahko svetuje in predpiše pravilno obliko terapije. Izpoved priče dr. A.A. temelji ravno na zdravstvenem poznavanju stranskega intervenienta, kamor nedvomno sodi tudi reakcija na stresno situacijo. Stranksi intervenient ni trpel za fizično boleznijo, temveč za psihično. Slednja v danem primeru ne predstavlja ovire, ki bi osebi velevala mirovanje doma. Osebna zdravnica je izrecno poudarila, da je že specialistka psihiatrinja, zaradi tekaške preteklosti stranskega intervenienta, dne 20. 6. 2011, temu predlagala, da stresne situacije rešuje s športom. Splošno znano pa je tudi dejstvo, da se med tekom v telesu tvori hormon serotonin, ki je hormon sreče in kot tak vsebovan tudi v medikamentni terapiji, ki jo za zdravljenje depresije predpisujejo specialisti. Sodišče je glede na izpovedi prič pravilno poverilo vero njihovim izpovedbam in sprejelo pravilno odločitev in je tako potrebno pritožbo tožeče stranke v celoti zavrniti. Navedbe v pritožbi, da organizirano tekmovanje ni sproščujoča dejavnost, ki bi imela pozitivne učinke na bolezensko stanje, pa je v tem primeru absurdna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 4. 4. 2012, s katero sta bili zavrnjeni pritožbi zavarovanca B.B. in delodajalca Upravne enote D., zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 19. 3. 2012. S slednjo je imenovani zdravnik odločil, da je začasna nezmožnost za delo od 28. 2. 2012 do 2. 3. 2012 bila vodena skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila; Ur. l. RS, št. 30/03 - UPB in nasl.).

Sodišče prve stopnje je na podlagi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, izpovedi stranskega intervenienta in priče dr. A.A. ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožeča stranka je stranskemu intervenientu dne 28. 2. izreka opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ta je bil zaradi tega v stresu in je poklical svojo osebno zdravnico A.A., ji pojasnil, da je na delovnem mestu doživel hud stres. Dne 29. 2. 2012 je osebna zdravnica zavarovanca osebno pregledala in mu odobrila bolniški stalež, ker je ocenila, da ni sposoben za delo. Ker je bil v stresu mu je za čas od 28. 2. 2012 do 2. 3. 2012 odobrila bolniški stalež. Ocenila je, da ni sposoben za delo. Ocena je temeljila tudi na ugotovitvi psihiatrinje z dne 20. 6. 2011, da so takšni stresi reaktivni in da jih ni smiselno zdraviti z zdravili, ampak je potrebno odpraviti stresne situacije. Psihiatrinja je takrat svetovala, da naj B.B. kot športnik na ta način rešuje stresne situacije s tekom in ne z zdravili. Iz izpovedi osebne zdravnice je sodišče prve stopnje zaključilo, da zavarovanec dva dneva ni bil sposoben niti teka, v nekaj dnevih pa je bil že za vikend boljši in že dne 3. 3. 2012 verjetno sposoben za tek, saj ni bilo bolno njegovo telo, ampak duša. Tek je sproščujoča dejavnost, še posebno za zavarovanca, kot je B.B., ki je bil dolgoletni tekač.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje in tako ugotovljeno dejansko stanje, kakor materialno podlago, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Pri tem pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker sodišče ni dokazno ocenilo izpoved osebne zdravnice in listinskih dokazov, ki se nanašajo na rezultate obeh tekov (z dne 26. 2. 2012 in 3. 3. 2012). Iz obrazložitve sodišča prve stopnje jasno izhaja, da je sodišče izpoved zdravnice A.A. dokazno ocenilo, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe v točki 10 in 11. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, je jasna, izrek je razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe. Kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je podana le takrat, ko se sodba zaradi pomanjkljivosti ne more preizkusiti, zlasti če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Te kršitve izpodbijana sodba nima.

Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je, ali je začasna nezmožnost za delo stranskega intervenienta B.B. od 28. 2. 2012 do 2. 3. 2012 upravičena, torej presoja, ali je osebna zdravnica svojemu zavarovancu B.B. pravilno odobrila bolniški stalež in ali za to obstajajo ustrezni razlogi. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izpoved osebne zdravnice, da je le-ta imela vso podlago za ugotovitev, da je stranski intervenient od 28. 2. 2012 do 2. 3. 2012 bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Osebna zdravnica je tista, kakor pravilno poudarja toženka v odgovoru na tožbo, ki svojega pacienta najbolje pozna in mu lahko na podlagi tega svetuje in tudi predpiše pravilno obliko terapije. Že po naravi pa je odnos osebni zdravnik - pacient zaupen odnos. Zaključek sodišča prve stopnje, da je osebna zdravnica svojega zavarovanca, stranskega intervenienta, obravnavala v podobnih situacijah in stanjih in je na podlagi tega, ker je na delovnem mestu doživel hud stres, in ob upoštevanju mnenja psihiatrinje z dne 20. 6. 2011, ki je ugotovila, da so za zavarovanca takšni stresi reaktivni in da je potrebno odpraviti stresno situacijo ter, da naj B.B. navedene situacije rešuje s tekom kot dolgoletni športnik - tekač, pravilno ugotovila in odločila, da stranski intervenient začasno ni sposoben za delo in mu odobrila stalež 4 dneh od torka 28. 2. 2012 do petka 2. 3. 2012, je v celoti pravilen.

Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno pojasnilo, da v času spornih tekov 26. 2. 2012 in 3. 3. 2012 stranski intervenient ni imel odobrenega bolniškega staleža. Sodišče prve stopnje je glede same udeležbe stranskega intervenienta na teku dne 3. 3. 2012 sledilo izpovedi osebne zdravnice, da je bil stranski intervenient takrat verjetno sposoben za tek, ker gre za sproščujočo dejavnost, še posebej, ker gre za dolgoletnega tekača in ker ni šlo za bolno telo. Iz izpovedi jasno izhaja, da stranski intervenient ni bil sposoben za tek 28. 2. in 29. 2. 2012, se pa njegovo stanje, glede na pretekle izkušnje, hitro stabilizira, potreben je bil le kratkotrajen stalež, za tek dne 3. 3. 2012 je bil sposoben, tudi za delo.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o Zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, kateri v 80. členu določa, da nezmožnost za delo do 30 dni ugotavlja zavarovančev izbrani zdravnik. Po 81. in 82. členu ZZVZZ je vsak bolniški stalež, ki ga je do 30 dni odobril pristojni in pooblaščeni zavarovančev osebni zdravnik, podvržen strokovno - medicinski presoji. Imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija, bodisi na zahtevo zavarovanca ali delodajalca, kadar ta podvomi v njegovo utemeljenost, presoja oceno pooblaščenega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni. Osebni zdravnik v okviru svoje pristojnosti iz 80. člena ZZVZZ samostojno odloča tako o prvem dnevu začasne zadržanosti od dela, ki nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela, kakor tudi o trajanju začasne zadržanosti od dela do 30 dni od prvega dneva začasne zadržanosti za delo.

V danem primeru je tako izbrana zdravnica pravilno vodila postopek ter stranskemu intervenientu odobrila 4 dni bolniškega staleža potem, ko je ugotovila, da ta ni sposoben opravljati svojega dela zaradi doživetega stresa na delovnem mestu dne 28. 2. 2012. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh relevantnih okoliščin v predmetni zadevi, sami rezultati teka, glede na naravo bolezni niso relevantni in je tako sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo vprašanja v tej smeri.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.