Jedro

S svojimi ugovori zoper izpodbijano odločbo tožnica ne more uspeti, saj gre za ugovore, ki jih je kot dolžnikova dolžnica (brez uspeha) uveljavljala že v ugovoru (in nato v upravnem sporu) zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika.

Izpodbijana odločba je bila izdana po dokončnosti sklepa o davčni izvršbi. Ugotovitev, da tožnica ni ravnala po sklepu o izvršbi, tudi ni sporna. Ob takšnem dejanskem stanju so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Davčni urad Ljubljana je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložil, da v roku 15 dni plača neporavnani dolg po sklepu o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnice št. DT 4295-0363/09-1-08021-16-SP z dne 18. 5. 2009 v znesku 9.730,14 EUR. Odločba je izdana na podlagi 175. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ker tožeča stranka kot dolžnikov dolžnik kljub opozorilu na posledice ni ravnala po sklepu o izvršbi, s katerim ji je bilo naloženo plačilo zarubljenega zneska terjatve.

2. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-29-9/2011 z dne 30. 11. 2011 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. Vztraja, da davčnemu dolžniku ne dolguje ničesar, v postopku pa ji tudi ni bilo omogočeno dokazovanje zatrjevanega. Ker ji ni bila dana možnost, da se v postopek vključi kot stranka, je treba odločbo odpraviti že zaradi bistvene kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku. DURS namreč v postopku izdaje odločbe ni preverjal obstoja terjatve, na katero se predlaga izvršba. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži, da ji povrne stroške postopka v priglašeni višini z zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Z ugovori, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v pritožbi in pri katerih vztraja tudi v upravnem sporu, ne more uspeti. Gre za ugovore, ki jih je kot dolžnikov dolžnik (brez uspeha) uveljavljala v ugovoru in nato v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika A.A. Sodišče se po navedenem v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe in s tistimi, s katerimi jih dopolnjuje pritožbeni organ.

7. Izpodbijana odločba je bila izdana po dokončnosti sklepa o davčni izvršbi. Ugotovitev, da tožeča stranka po sklepu o izvršbi ni ravnala, pa tudi ni sporna. Ob takem dejanskem stanju pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2. 8. Ker je torej izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. O stroških postopka je odločilo skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

10. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva, ki so za odločitev relevantna, med strankama niso sporna.