Jedro

Višje sodišče se je po ugotovljeni kršitvi postopka (nepravilna vročitev tožbe tožencu v odgovor) odločilo, da je ne bo samo odpravljalo, temveč je zamudno sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Za svojo odločitev je navedlo tudi razloge, s katerimi pa se pritožnica sploh ne ukvarja, temveč pritožbeno možnost iz 357.a člena ZPP uporabi le kot sredstvo, prek katerega skuša polimizirati s pravilnostjo ugotovljene kršitve postopka, kar presega domet tega pritožbenega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada premoženje, ustvarjeno v njuni zunajzakonski in zakonski skupnosti, ter da znaša delež vsake od njiju 50 %. Tožbeni zahtevek je v delu, s katerim je tožnica od toženca zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine, zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Višje sodišče je ugodilo pritožbi toženca, izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da toženec ni podpisal vročilnice, zato mu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Ker bo treba izpeljati celoten dokazni postopek, je zadevo vrnilo v sojenje sodišču prve stopnje, pri čemer je dodalo, da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja v razumnem roku.

3. Tožnica vlaga pravočasno pritožbo po 357.a členu ZPP. Navaja razloge, zaradi katerih je bila vročitev po njenem opravljena pravilno. Ker kršitve pri vročanju ni bilo, ne drži, da višje sodišče ne bi moglo odločiti samo. Dodaja, da se pritožbeno sodišče do njenih navedb iz odgovora na pritožbo sploh ni opredelilo. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in potrditev zamudne sodbe, podredno vrnitev zadeve v novo odločanje pred višje sodišče. 4. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je v postopku po 357a. členu ZPP, ki omogoča pritožbeni preizkus uporabe kasatoričnega pooblastila, pritožba omejena izključno na to vprašanje. Vrhovno sodišče se tako ne sme spuščati v pravilnost presoje pritožbenega sodišče, tj., ali je ugotovljena pritožbena kršitev v zvezi s pritožbo proti odločbi sodišča prve stopnje podana in s tem pritožba utemeljena ali ne.1 Povedano drugače: Vrhovno sodišče kot neizpodbitno vzame, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napako prvostopenjskega sodišča in potem presoja le, ali so ob takšnem izhodišču obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve v postopek pred sodišče prve stopnje ali pa bi moralo sodišče druge stopnje samo odpraviti nepravilnost nižjega sodišča. 7. Pojasnjeno v obravnavani zadevi pomeni, da je Vrhovno sodišče vezano na presojo pritožbenega sodišča o podani kršitvi postopka (ugotovljena nepravilna vročitev tožbe tožencu v odgovor, kadar je eden od zakonskih pogojev za izdajo zamudne sodbe), ki onemogoča pritožbeno presojo njene pravilnosti. Zakonski možnosti za odpravo te kršitve sta dve: odprava po sodišču druge stopnje ali razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje, da samo odpravi ugotovljeno nepravilnost (prvi oziroma drugi odstavek 354. člena ZPP). Višje sodišče se je v tej zadevi odločilo za drugo možnost, za kar je navedlo tudi razloge. Pritožnica se s pravilnostjo teh razlogov sploh ne ukvarja, temveč pritožbeno možnost iz 357.a člena ZPP uporabi le kot sredstvo, prek katerega skuša polemizirati s pravilnostjo ugotovljene kršitve postopka, kar presega, kot pojasnjeno uvodoma, domet tega pritožbenega postopka.

8. V skladu s četrtim odstavkom 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in razveljavitveni sklep višjega sodišča potrdilo.

9. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Izjema je le, če bi šlo za očitno arbitrarno ter tako za navidezno presojo pritožbenega sodišča. Slednje namreč potem, logično, onemogoča tudi preizkus (ne)pravilnosti uporabe razveljavitvenega pooblastila (tako sklep VS RS Cp 17/2020 z dne 22. 5. 2020). A za tako izjemo v obravnavani zadevi ne gre.