Jedro

Za sporno obdobje z izjemo časa, ko je tožnik opravljal fizioterapijo, specialisti pri tožniku niso ugotovili razlogov za nezmožnost z dela, dejstvo, da je bil tožnik upoštevaje delovne operacije in obveznosti zmožen za delo, sta potrdila tudi sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče. Iz tega razloga sta odločbi imenovanega zdravnika in tožene stranke, da je tožnik zmožen za delo, zakoniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se spremeni odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 7. 2009 tako, da se ugodi pritožbi zavarovanca M.S. in se prvostopenjska odločba imenovanega zdravnika št. ... z dne 1. 6. 2009 spremeni tako, da je tožnik od 4. 6. 2009 dalje začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Sklenilo je, da tožnik sam nosi stroške postopka.

Zoper sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka pritožil tožnik in predlagal, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je sodni izvedenec pri podaji mnenja neutemeljeno trdil, da tožnikova osebna zdravnica ob pregledih ni opisala funkcionalnega statusa. V izpovedi na naroku je izvedenec povedal, da dopušča možnost tožnikove nezmožnosti za delo, kar je praktično nedokazljivo. Osebna zdravnica je predlagala podaljšanje bolniškega staleža, ker je menila, da tožnik za delo ni zmožen. O zdravstvenih težavah priča dejstvo, da so mu bili predpisani analgetiki in je bil napoten na fizioterapijo. O tožnikovem funkcionalnem statusu bi se moral prepričati imenovani zdravnik. Iz spornega obdobja je izvid ortopedske ambulante SB ..., v katerem je opisana za četrtino zmanjšana gibljivost vratne hrbtenice, navedena je občutljivost v segmentih hrbtenice, tedaj je tudi dobil napotnico za EMG preiskavo in navodilo, da si bolečine lajša z ovijanjem vratu. Pred prometno nesrečo tožnik ni imel zdravstvenih težav. Glede na izjave izvedenca se postavlja vprašanje njegove pristranosti. Ob kasnejšem pregledu dne 15. 4. 2011 je bil ortoped mnenja, da so pri tožnikovem delu potrebne omejitve. Kot inštalater računalniških mrež in sistemov predlaganih omejitev pri delu ne more upoštevati. Relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pomeni zavrnitev dokaza s postavitvijo izvedenca nevrologa. Že na obravnavi 12. 5. 2010 je sodišče sprejelo sklep, da se poleg izvedenca ortopeda postavi še izvedenec nevrolog. Nadaljnja kršitev je, ker sodišče ni vpogledalo v spis naslovnega sodišča, opr. št. Ps 3045/2008, kot je tožnik predlagal. Iz mnenja specialista ortopeda v navedeni zadevi izhaja, da je tožnik potreboval zdravniško pomoč zaradi bolečin v vratu in roki tudi 4. 5. 2009 ter 16. 6. 2009. Prilaga izvid nevrološke ambulante z dne 20. 1. 201 z navedbo, da tožnik za delo ni zmožen, svetovan mu je bil bolniški stalež in dokončanje diagnostike. V dokazne namene bi sodišče moralo pridobiti izvedensko mnenje specialista ortopeda in nevrologa pri ustreznem inštitutu medicinske fakultete.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, na katere na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, niti bistvenih kršitev, ki bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe.

Tožnik je v obvezno zdravstveno zavarovanje vključen na podlagi 5. toč. 1. odst. 15. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) kot oseba, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Osebna zdravnica je tožnika s predlogom z dne 29. 5. 2009 napotila k imenovanemu zdravniku, da v skladu s pristojnostjo iz 1. alineje 2. odst. 81. čl. ZZVZZ odloči o zadržanosti od dela od 16. 5. 2009 dalje. Imenovani zdravnik je tedaj imel na razpolago le tožnikov osebni zdravstveni karton in izvid travmatološke ambulante z dne 4. 5. 2009 v katerem se na podlagi funkcionalnih posnetkov vratne hrbtenice ugotavljajo začetne degenerativne spremembe na segmentu C7 TH1, sicer brez indirektnih znakov ligamentarne nestabilnosti. Specialist kirurg je ugotovil, da kirurška terapija ni indicirana, priporočil je vaje za krepitev mišičja. Iz spornega obdobja je še izvid specialista ortopeda z dne 19. 6. 2009, kjer se tudi ugotavlja, obraba hrbtenice, osteohondroza C IV.V., izdana je bila napotnica za EMG preiskavo ter dano navodilo za krepitev obhrbteničnega mišičja.

Zdravstvena zmožnost za delo je, ob upoštevanju tožnikovih delovnih operacij in obveznosti, strokovno medicinsko vprašanje, na katerega lahko odgovori specialist ustrezne medicinske stroke. Sodišče prve stopnje je na naroku 12. 5. 2010 na podlagi 243. čl. ZPP sprejelo sklep, da bo o tožnikovi zmožnosti za delo pridobilo izvedensko mnenje specialista ortopeda in nevrologa. Vendar iz sklepa o postavitvi izvedenca (listi št. 14 do 16. sodnega spisa) izhaja, da se je odločilo, da bo izvedensko delo zaupalo specialistu ortopedu in fiziatru, sklep o tem je bil tožnikovemu pooblaščencu vročen in s tem v zvezi ni podal pripomb. Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče, strankam lahko pred odločitvijo, koga bo vzelo za izvedenca, da možnost, da se o tem izjavijo (1. in 2. odst. 244. čl. ZPP). Izvedensko mnenje je po prepričanju sodišča druge stopnje strokovno utemeljeno, izvedenec se je opredelil do vseh izvidov ter medicinske dokumentacije in tožnika tudi osebno pregledal. Bistvena ugotovitev izvedenca je, da v spornem obdobju po 4. 6. 2009 pri tožniku ni bilo takšnega funkcionalnega deficita in tudi ne takšnih postopkov zdravljenja, zaradi katerih bi bil bolniški stalež od 4. 6. 2009 dalje utemeljen. Navedel je, da bi bil zaradi fizioterapije tožnik upravičen do bolniškega staleža od 2. do 16. 7. 2009. Ker je bila odločba imenovanega zdravnika izdana 1. 6. 2009, je od izdaje navedene odločbe do ugotovitve ponovne začasne zadržanosti od dela minilo 30 dni. Po določbi 4. odst. 81. čl. ZZVZZ pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika ne zadrži izvršitve. To pomeni, da je odobritev zadržanosti od dela za obdobje od 2. 7. do 16. 7. 2009 v pristojnostni osebnega zdravnika, kot določa 244. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami, v nadaljevanju: Pravila). Za uveljavitev te pravice je potreben poseben postopek, kar v ničemer ne vpliva na presojo zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe.

Sicer iz izvedenskega mnenja izhaja, da sta imenovani zdravnik in zdravstvena komisija pravilno odločila, da je tožnik od 4. 6. 2009 dalje za delo zmožen, kar pomeni, da tudi ni potrebno odločati o vzroku, zaradi katerega bi bil tožnik za delo nezmožen. Osebni zdravnik je ponovno ugotovil začasno zadržanost od dela zaradi bolezni z 20. 10. 2009, kot izhaja iz pregleda poteka začasne zadržanosti z dela po obravnavah (priloga B1).

Kar zadeva tožnikove trditve, da bi sodišče moralo pridobiti izvedensko mnenje specialista nevrologa, iz izvida z dne 22. 4. 2010 (priloga A 5), to je po spornem obdobju, izhaja ugotovitev nevrologa, da na osnovi kliničnega vtisa in pregledanih preiskav ni potrebna kirurška terapija in tudi ne kakršnakoli druga terapija, razen občasne simptomatske analgetične. Glede ureditve statusa in morebitne ugotovitve invalidnosti je nevrolog svetoval pridobitev mnenja ortopeda, kar je sodišče s pridobitvijo izvedenskega mnenja tudi storilo. Izvedenec je natančno povzel vso medicinsko dokumentacijo in se posebej opredelil tudi do izvidov nevrologa. Iz nobenega izvida ne izhaja, da bi specialisti za sporno obdobje ugotovil tožnikovo nemožnost za delo. Ugotovitev, da bi tožnik svoje delo, z izjemo obdobja, ko je bil na fizioterapiji, lahko opravljal, je izvedenec obširno in poglobljeno pojasnil na naroku 16. 3. 2011. Tudi zadržanost od 2. 7. do 16. 7. 2009 ni bila ugotovljena zaradi posebnih zdravstvenih težav, pač pa zaradi časovne razporeditve opravljanja fizioterapije, ki se običajno izvaja dopoldan.

Sodišče se pravilno ni opredeljevalo do mnenja specialista ortopeda, podanega v socialnem sporu opr. št. Ps 3045/2008 ter do mnenj ortopedske in nevrološke ambulante iz leta 2011, ker se vsa ta mnenja nanašajo na drugo obdobje. Dne 20. 10. 2009 je namreč že osebni zdravnik tožnika zaradi bolezni in ne zaradi poškodbe ponovno spoznal za začasno nezmožnega za delo.

Prvostopenjska sodba je pravilna, neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP zavrnilo.