Jedro

Ob tako ugotovljenem zdravstvenem stanju se pritožbeno sodišče pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da je pri tožnici še nadalje podana III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve, in da pri tožnici delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 4. 2016 in z dne 20. 11. 2015, da se tožnico razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine. Sledilo je mnenju izvedenskega organa, ki je s področja ortopedskega, nevrološkega in psihiatričnega stališča podal mnenje, da je tožnica zmožna opravljati dela z omejitvami, v polnem delovnem času.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da niso bile upoštevane njene omotice, ki se ji pojavljajo nenadoma že več let niti s strani zdravnikov potrjene težave. Zaradi zdravstvenih težav meni, da obstaja nevarnost, zaradi katere je lahko njeno življenje ali življenje koga drugega, ko pride do nenadnih omotic, v nevarnosti. Meni, da ni sposobna ponovno iti v službo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 18. 4. 2016, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnica še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: fizično lažja dela, pri katerih se dvigujejo in prenašajo bremena do 5 kg, ker so potrebni gibi desnega ramena do horizontale, le obdobno v prisilnih položajih vratne hrbtenice, ne na tekočem traku, s hojo na krajše razdalje po ravnem terenu, s polnim delovnim časom od 23. 7. 2013 dalje.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami). Ta v 63. členu določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V skladu z drugim odstavkom citiranega člena se invalidnost razvršča v tri kategorije. V I. kategorijo se razvrstijo zavarovanci, ki niso več zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali niso več zmožni opravljati svojega poklica in nimajo več preostale delovne zmožnosti. V II. kategorijo invalidnosti se razvrsti zavarovanec, katerega delovna zmožnost za svoj poklic je zmanjšana za 50 % ali več. V III. kategorijo se razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

7. Iz izvedenskega mnenja s področja ortopedije in nevrologije je razvidno, da je pri tožnici gibljivost v bistvu normalna, Spurlingov test je negativen, močen pritisk na teme tožnici povzroči bolečine v predelu vratu na prehodu v prsni del hrbtenice, brez izžarevanja v zgornje okončine. Paravertebralno je boleče mišičje, v skrajnih legah ni zaščitnega spazma, gibljivost v ramah je normalna. Na zgornjih okončinah nevroloških izpadov po perifernem ali centralnem tipu ni mogoče ugotoviti. Tonus na nogah je primeren, klonusa ni, refleksi so normalni, moč je v redu, nekoliko slabše sta izzivna Ahilova refleksa, desni Ahilov refleks je morda nekoliko manj izražen kot levo. Babinski je v plantarni fleksiji. Test peta - koleno in podrsavanje po goleni je obojestransko negativno oziroma ne kaže na okvaro zgornjega motoričnega nevrona. Izvedenca sta opazila minimalne razlike v senzibilnosti pri nežnem dotiku, na desni nadlahti bolj čuti kot na levi, nasprotno pa je na golenih. Nevroloških izpadov nista ugotovila. Psihiatrinja je ugotavljala, da je tožnica urejena, orientirana, dobro pogovorljiva, celo klepetava in živahna, ni ugotavljala depresivnosti in anksioznosti niti ni opazila kognitivnih motenj, spominsko koncentracijsko in pozornostno je ustrezna. Skupno mnenje je bilo, da je tožnici, s področja nevrologije, ortopedije in psihiatrije, ustrezna III. kategorija invalidnosti ter, da lahko dela s stvarnimi razbremenitvi opravlja brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Tožnica je tako sposobna za lažje delo z omejitvami v polnem delovnem času, dela naj fizično lažje, naj ne dviguje in prenaša bremen nad 5 kg. Iz ortopedskega in nevrološkega stališča gre za vratno ledveni sindrom brez pomembnejših nevroloških izpadov. Omejitve so potrebne predvsem zaradi dejstva, da ima zaraščena vretenca in degenerativne spremembe. S področja psihiatrije pa ni pomembnih psihičnih motenj, ki bi vplivale na delovno sposobnost. 8. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se pritožbeno sodišče pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da je pri tožnici še nadalje podana III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve in da pri tožnici delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več.

9. Pritožnica v pritožbi ne pove ničesar takega, kar bi bilo relevantno za odločitev v predmetni zadevi. Njene zdravstvene težave skupaj s omoticami so bile pri kategoriji invalidnosti upoštevane.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.