Jedro

Obnove postopka, pravnomočno končanega z zamudno sodbo, ni mogoče dovoliti iz razloga v 10. točki 394. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene revizijske stroške v višini 421,39 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve te sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec v času, ko se mu je vročala tožba, ni bil odsoten več kot tri mesece v nepretrganem trajanju in da je v hišnem predalčniku našel obvestila o poskusu vročitve, ter zavrnilo predlog za obnovo postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep.

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je toženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je v predlogu za obnovo navedel, da gre za obnovitveni razlog iz 3. tč. 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP), vendar gre dejansko za razlog iz 2. tč 394. čl. ZPP. Tožba mu ni bila vročena. V tožbi so bile tožničine izmišljene navedbe. Sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe. K predlogu za obnovo je toženec priložil tudi potrdilo Upravne enotes Izola in prodajno pogodbo, kar je dodaten obnovitveni razlog. V dopolnitvi revizije je še navedel, da tožnica v tožbi ni navedla, da je kot lastnik hiše v zemljiški knjigi vknjižen toženec, niti ni predložila izpiska iz zemljiške knjige.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožnica je v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlagala, da revizijo zavrže oziroma podrejeno zavrne. Navedla je, da toženec v reviziji izpostavlja razloge, ki bi jih moral navesti v odgovoru na tožbo, ki ga po lastni krivdi ni vložil. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP) ni podana. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti. V sklepu so navedeni razlogi (ki niso nejasni) o vseh odločilnih dejstvih. Primer, ko sodba (sklep) ima razloge, vendar se stranka z njimi ne strinja, ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede s strani toženca navedenih novih dejstev in predloženih novih dokazov (smiselno uveljavlja 10. tč. 394. čl. ZPP) revizijsko sodišče poudarja, da obnove postopka, ki je bil pravnomočno končan z zamudno sodbo, ni mogoče dovoliti iz razloga v 10. tč. 394. čl. ZPP (če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku)(1). Zamudna sodba se tudi s pritožbo ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zaradi okoliščin iz 10. tč. 394. člena se sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Ker toženec ni odgovoril na pravilno vročeno tožbo, dejstev in dokazov, ki jih uveljavlja v predlogu za obnovo, po svoji krivdi ni uveljavil v prejšnjem postopku, ki se je končal z izdajo zamudne sodbe. Poleg tega sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne ugotavlja dejanskega stanja in ne izvaja v tožbi predlaganih dokazov. Sodišče presoja, ali je tožbeni zahtevek, ki izhaja iz dejanske podlage tožbe, utemeljen na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične (sistem tim. afirmativne litiskontestacije, po katerem se pasivnost stranke ocenjuje kot priznanje nasprotnikovih dejanskih navedb). Edini pogoj, ki mora biti izpolnjen in se nanaša na dokaze, je, da dejstva, na katera se opira zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožnica ali z dejstvi, ki so splošno znana.

8. Vrhovno sodišče ni obravnavalo revizijskih razlogov, ki pomenijo preseganje zakonitih razlogov, na podlagi katerih se zahteva obnova (da so navedbe v tožbi izmišljene, da tožba ni bila sklepčna, da tožnica ni predložila nobenih dokazov, da v tožbi ni navedla, da je tožnik vknjižen kot lastnik hiše). Toženec v reviziji ni navedel, katerih določb materialnega prava sodišče ni uporabilo, pa bi jih moralo, oziroma jih ni uporabilo pravilno. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti Vrhovno sodišče ni ugotovilo, da bi sodišči napačno uporabili materialno pravo.

9. Uveljavljena revizijska razloga po povedanem nista podana, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

10. Tožnica je odgovor na revizijo vložila po odvetnici, ki je predložila stroškovnik in priglasila stroške po Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/03, 70/03 – v nadaljevanju OT). Vrhovno sodišče je skladno z OT za opravljene storitve pooblaščenke na podlagi 154. in 165. člena ZPP priznalo naslednje stroške: 344,27 EUR za nagrado po tar. št. 21, pavšal za izdatke po 13. čl. OT v znesku 6,89 EUR in 70,23 EUR za plačilo davka na dodano vrednost. Stroški zastopanja znašajo tako 421,39 EUR.

Op. št. (1): Pravno mnenje občne seje VS RS s 16. 12. 1993: Postopka, ki se je končal s pravnomočno sodbo zaradi izostanka, ni mogoče obnoviti iz razloga po 9. tč. 421. čl. ZPP (če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku), ker z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo.