Jedro

Okoliščina, da sta pri sklenitvi najemne pogodbe sodelovala le zakonita zastopnika pravdnih strank, ne more biti ustavno sprejemljiv razlog, da sodišče v zvezi s tem pravno odločilnim dejstvom kot nepotrebne zavrne dokazne predloge tožeče stranke za zaslišanje (posrednih) prič. Še dodatno, ker je dokaze mogoče zavrniti kot nepotrebne le, če bi bilo zatrjevano sporno dejstvo že (brez izvedbe teh dokazov) dokazano, kaj takega pa v obravnavanem primeru ni podano (sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožeča stranka najemnega razmerja ni dokazala).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (II. in III. točka izreka odločbe) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje: 1.) sklenilo, da se dejstva in dokazi, navedeni v pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 18. 2. 2015, ne upoštevajo (I. točka izreka) in 2.) razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 50677/2014 z dne 12. 6. 2014 razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka), tožeči stranki pa naložilo, da toženi stranki povrne stroške pravdnega postopka v znesku 410,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 50677/2014 z dne 12. 6. 2014 v 1. in 3. odstavku izreka ohrani v veljavi, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi tožeča stranka zahteva plačilo najema vozila znamke Peugeot 406, ki naj bi ga tožena stranka najela pri tožeči stranki dne 15. 9. 2012 za 29 dni po 65,00 EUR/dan + DDV. Kot dokaz svojim trditvam je tožeča stranka poleg zaslišanja zakonitega zastopnika predlagala še zaslišanje M. B., I. S., A. S., S. Č. in T. R., kateri bi lahko izpovedali o okoliščinah najema nadometnega vozila oziroma, da je bil med tožnikom in tožencem sklenjen dogovor o najemu vozila Peugeot 406 in da sta vozilo uporabljala direktor tožene stranke B. S. in njegov sin D. S. 6. V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza, če je ta: a.) nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, b.) nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval ni pravno odločilno, ali c.) popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi (nepotrebnosti, nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza) obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe (prim. VS RS VIII Ips 144/2013, II Ips 720/2003).

7. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da „predlaganih prič tožeče stranke ni zaslišalo, saj njihovo zaslišanje glede na izrecne trditve o tem, da sta najemno pogodbo sklenili (le) pravdni stranki (torej njuna zakonita zastopnika, drugih oseb kot morebitnih predstavnikov posamezne stranke v času zatrjevane sklenitve najemne pogodbe tožeča stranka ni omenjala) ni bilo potrebno oziroma je posamezna stranka z zaslišanji dokazovala dejstva, ki so bila za odločitev o zahtevku nepotrebna.“

8. Tožeča stranka v pritožbi takšno obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov utemeljeno graja. V skladu z načelom proste presoje dokazov in enakega varstva pravic je namreč sporna dejstva mogoče dokazovati s katerimkoli relevantnim dokaznim sredstvom in načelna dolžnost sodišča je, da predlagane dokaze izvede. Drži sicer, da je dokazna vrednost posrednih prič, ki o dogodku ne vedo povedati iz lastnih opazovanj, zaradi njihove odvisnosti od verodostojnosti in zanesljivosti neposrednega udeleženca dogodka, po naravi stvari omejena. Vendar so po drugi strani posredne priče lahko tudi pomemben pripomoček pri dokazni oceni izpovedb neposrednih udeležencev dogodka oziroma lahko v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi pomembno prispevajo k ugotovitvi pravno odločilnih dejstev. Glede na pojasnjeno, okoliščina, da sta pri sklenitvi najemne pogodbe sodelovala le zakonita zastopnika pravdnih strank, ne more biti ustavno sprejemljiv razlog, da sodišče v zvezi s tem pravno odločilnim dejstvom kot nepotrebne zavrne dokazne predloge tožeče stranke za zaslišanje (posrednih) prič. Še dodatno, ker je dokaze mogoče zavrniti kot nepotrebne le, če bi bilo zatrjevano sporno dejstvo že (brez izvedbe teh dokazov) dokazano, kaj takega pa v obravnavanem primeru ni podano (sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožeča stranka najemnega razmerja ni dokazala).

9. Nadalje neustrezna je tudi obrazložitev, da sodišče ne bo izvedlo predlaganih dokazov, ker bi se z njimi dokazovala „dejstva, ki so za odločitev o zahtevku nepotrebna“. Tožeča stranka pravilno opozarja, da je takšna obrazložitev povsem pavšalna, brez vsebinskih razlogov (sodišče sploh ne pojasni, katera naj bi bila ta „nepotrebna dejstva“ in zakaj), kar (vključno z opisanim pod točko 8. obrazložitve tega sklepa) predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker slednje višje sodišče ne more odpraviti z obravnavanjem na pritožbeni stopnji (VS RS VIII Ips 144/2013), je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje s strani tožeče stranke predlagane dokaze izvede ali pa navede ustrezne in dopustne razloge za njihovo zavrnitev, nato pa o zadevi ponovno odloči. 10. Ob tem višje sodišče pripominja, da se ni mogoče strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, češ da stranki izvedenemu dokaznemu postopku na naroku za glavno obravnavo nista ugovarjali in s tem v zvezi nista grajali morebitnih procesnih kršitev. Sodišče prve stopnje je namreč na glavni obravnavni z dne 10. 7. 2015 sprejelo dokazni sklep, da se poleg izvedenih dokazov (zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke) vpogleda še listine pravdnih strank v spisu, ostale dokazne predloge pa je brez navedbe kakršnih koli razlogov zavrnilo kot nepotrebne. Ko je tako, pa tožeča stranka ni mogla vedeti, ali so razlogi za zavrnitev ustavno sprejemljivi. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati (VS RS II Ips 425/2011).

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).