Jedro

Nepredložitev potrdila, ki ni obvezna sestavina vloge, ne pomeni, da je vloga nepopolna v smislu 2. odstavka 68. člena ZUP/86. Sporno dejstvo je zato treba presoditi in v skladu s pravili po materialnem pravu odločiti o zadevi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 23/2001-9 z dne 10.7.2002 (1. točka izreka) se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper sklep tožene stranke z dne 1.12.2000. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo tožnice za dodelitev človekoljubne pomoči. Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da postopek za prejem človekoljubne pomoči temelji na Uredbi o prispevku oseb z začasnim zatočiščem k oskrbi in nastanitvi v nastanitvenem centru in višini človekoljubne pomoči, ki jo lahko prejemajo osebe z začasnim zatočiščem (Uradni list RS, št. 54/99 in 1/2000, Uredba), izdani na podlagi Zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 29/97, ZZZat). Po določbi 4. odstavka 21. člena ZZZat so osebe, ki ne bivajo v nastanitvenih centrih, upravičene do prejemanja človekoljubne pomoči v skladu z možnostmi. Na podlagi podatkov v upravnih spisih je povzelo ugotovitve, da tožnica nima svoje družine in živi pri svoji hčeri, da pa zatrjuje, da ne živita v istem gospodinjstvu. Glede na podatke v upravnih spisih je pritrdilo presoji tožene stranke, da tožnica živi pri hčeri, ki jo je po zakonu dolžna preživljati. Zato je po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka tožnico pravilno pozvala, da dopolni vlogo s predložitvijo potrdila o povprečnih dohodkih zadnjih treh mesecev oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu. Ker tožnica vloge z zahtevanimi podatki ni dopolnila, gre pa za posebne podatke, ki so del vloge za prejem človekoljubne pomoči, je tudi po presoji sodišča prve stopnje vloga tožnice nepopolna. Zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je begunka s priznanim začasnim zatočiščem od leta 1992. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je družina njene hčerke njena družina, saj hčerka niti ne živi v njenem gospodinjstvu. Prihodki in premoženje hčerkine družine zato ne bi smeli vplivati na odločitev o njeni pravici. Zato Uredba izdana na podlagi ZZZat, kolikor veže pridobitev pravice človekoljubne pomoči izključno na prejemek družine pri kateri živi, ni v skladu z zakonom niti s konvencijo in je sodišče ne bi smelo upoštevati pri svoji odločitvi. Po Uredbi se upoštevajo prihodki njene družine, ki pa je sama nima, ne pa prihodki družine, pri kateri je nastanjena. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo. Prosi tudi za oprostitev plačila vseh stroškov postopka, glede na naravo zadeve in na njeno slabo premoženjsko stanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po določbi 3. člena Uredbe so do človekoljubne pomoči, ki jo izplačuje Republika Slovenija, upravičene osebe z začasnim zatočiščem, ki ne žive v nastanitvenem centru, če mesečni prihodki družine na družinskega člana ne presegajo zneskov, določenih v 1. odstavku navedenega člena. Predložitev potrdila o mesečnih prihodkih družine na družinskega člana ni obvezna sestavina vloge.

Nepredložitev potrdila zato ne pomeni, da je vloga nepopolna v smislu 2. odstavka 68. člena ZUP/86. Iz upravnih spisov izhaja, da je v obravnavani zadevi tožnica dne 20.11.2000 na poziv na dopolnitev vloge odgovorila. Za tožnico je sporno, ali so prihodki družine, pri kateri je nastanjena, relevantni za izračun človekoljubne pomoči. Prvostopni upravni organ bi moral sporna dejstva presoditi in v skladu s pravili po materialnem pravu odločiti o upravni stvari. Ni pa imel pravne podlage za zavrženje tožničine vloge.

Po presoji pritožbenega sodišča zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (2. odstavek 72. člena ZUS). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

O oprostitvi plačila sodnih taks je že odločilo sodišče prve stopnje. Glede na določbo 1. odstavka 14. člena Zakona o sodnih taksah sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Glede na to oprostitev plačila sodnih taks učinkuje za naprej.