Jedro

Sodišče je dolžno v svoji odločbi navesti (le) pravno relevantne okoliščine za odločitev v konkretni zadevi. Iz 84. člena ZSKZDČEU-1 izhajajo naslednji pogoji za odstop pregona oziroma kazenskega spisa za kazenski pregon in sojenje v drugo državo članico EU:

-da je obdolženi zoper katerega poteka v Republiki Sloveniji kazenski postopek, storil kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije;

-da je obdolženec državljan druge države članice EU;

-da ima obdolženec stalno prebivališče v drugi državi članici EU;

-da država članica odstopu kazenskega spisa za sojenje ne nasprotuje;

-da oškodovanec, ki je državljan Republike Slovenije odstopu kazenskega spisa ne nasprotuje (razen če je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega premoženjskopravnega zahtevka).

Iz določbe drugega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1 še izhaja, da je odstop spisa dopusten le do glavne obravnave in da je pri odločanju o odstopu kazenskega spisa treba upoštevati tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega oziroma kazenskega postopka.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru (sodišče prve stopnje) ugotovilo, da so na podlagi 84. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1) izpolnjeni vsi zakonski pogoji, da se spis Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 45559/2023 zoper obdolženega A. A., rojenega v Šibeniku, Republika Hrvaška, državljana Republike Hrvaške, odstopi pristojnemu sodišču Republike Hrvaške zaradi nadaljevanja kazenskega pregona.

2.Z vloženo pritožbo takšni odločitvi nasprotuje obdolženčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve predloga za odstop spisa oziroma kazenskega pregona Republiki Hrvaški, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožnica v izpodbijanem sklepu pogreša razloge o odločilnih dejstvih, v čemer prepozna kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP (v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP), kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP), saj izostanek razlogov o odločilnih dejstvih krši tudi pravico do učinkovitega sodnega varstva. Po njeni oceni tako izpodbijanemu sklepu manjka natančnejše pojasnilo prvostopenjskega sodišča v zvezi z navedbami izpodbijanega sklepa, da bo v Republiki Hrvaški kazenski postopek mogoče "lažje izvesti" in da "obdolženca na Republiko Slovenijo ne vežejo okoliščine". Nadalje v njem pogreša razloge o nujnosti prenosa sojenja v Republiko Hrvaško (v tej zvezi test sorazmernosti prenosa, torej ali je postopek mogoče učinkovito voditi v Republiki Sloveniji), o presoji okoliščine izgona obdolženca iz Republike Slovenije po predhodni odločbi na zmožnost vodenja sedanjega kazenskega postopka, razloge v zvezi s smotrnostjo prenosa (procesni učinkovitosti, interesu kazenskega postopka in ekonomičnosti), o lokaciji dokazov in o dejanski možnosti izvedbe postopka. Očitane kršitve niso podane.

5.Sodišče je dolžno v svoji odločbi navesti (le) pravno relevantne okoliščine za odločitev v konkretni zadevi. Iz 84. člena ZSKZDČEU-1 izhajajo naslednji pogoji za odstop pregona oziroma kazenskega spisa za kazenski pregon in sojenje v drugo državo članico EU:

-da je obdolženi zoper katerega poteka v Republiki Sloveniji kazenski postopek, storil kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije;

-da je obdolženec državljan druge države članice EU;

-da ima obdolženec stalno prebivališče v drugi državi članici EU;

-da država članica odstopu kazenskega spisa za sojenje ne nasprotuje;

-da oškodovanec, ki je državljan Republike Slovenije odstopu kazenskega spisa ne nasprotuje (razen če je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega premoženjskopravnega zahtevka).

Iz določbe drugega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1 še izhaja, da je odstop spisa dopusten le do glavne obravnave in da je pri odločanju o odstopu kazenskega spisa treba upoštevati tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega oziroma kazenskega postopka.

6.Zakonski pogoji za odstop kazenskega spisa drugi državi članici z 84. člena ZSKZDČEU-1 opredeljujejo okoliščine, ki so pravno relevantne za odločitev in ki jih je sodišče dolžno ugotoviti in pojasniti v razlogih svoje odločitve. Kot je razvidno iz določila 84. člena ZSKZDČEU-1 med njimi (razen načela smotrnosti prenosa, ki se odraža skozi presojo stroškov kazenskega postopka) ni okoliščin, ki jih izpostavlja pritožnica. To pomeni, da ne gre za dejstva, ki bi bila pravno relevantna za odločitev v zadevi. S tem, ko sodišče ne podaja razlogov o teh, neodločilnih dejstvih, pa ne more storiti kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP in tudi ne kršitve 22. člena URS in 6. člena EKČP. V zvezi s smotrnostjo z vidika stroškov postopka pa izpodbijani sklepa ima razloge. Ti so vsebovani v točki 5 razlogov sklepa. S tem, ko je navedeno, da je obdolženi državljan Republike Hrvaške kjer ima tudi prijavljeno stalno prebivališče in tam tudi prebiva je namreč mogoče napraviti logičen zaključek, da bodo s prenosom sojenja v Republiko Hrvaško odpadli stroški prevajanj in tolmačenj in se znatno zmanjšali stroški vročanj, torej stroški ki so do sedaj predstavljali glavnino izdatkov (a uspešnosti izvedbe sojenja niso zagotovili) in so vezani na obdolženca, ki ga pritožnica zastopa in katerega pravne interese zasleduje, obdolženi pa bo imel tudi manj stroškov s pristopom na naroke na sodišču, ki jim po navedbah zagovornice želi prisostvovati in mu je bilo do sedaj zaradi izgona iz Republike Slovenije (navedbe zagovornice v opravičilu z dne 12. 2. 2026 - list. št. 433) onemogočeno.

7.Pritožbeni pregled nadalje pokaže, da pritožnica obstoja prvostopenjskih ugotovitev, da je obdolženi obtožen storitve kaznivega dejanja na ozemlju Republike Slovenije, da je državljan Republike Hrvaške, da ima tam tudi stalno prebivališče in da se kazenski postopek nahaja v fazi pred glavno obravnavo (v fazi predobravnavnega naroka) ter da oškodovanec odstopu ni nasprotoval1, ne graja. Graja pa zaključek, da so na podlagi teh okoliščin podani pogoji za odstop spisa za sojenje Republiki Hrvaški. A neutemeljeno.

8.Po njenem stališču za odstop spisa za sojenje drugi državi članici EU ne zadošča dejstvo, da oškodovanec odstopu ne nasprotuje, temveč bi ga moral izrecno odobriti oziroma z njim soglašati. To pa ne drži. Takšne zahteve določilo četrtega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1, ki obravnava vlogo oškodovanca pri odstopu spisa, ne določa. V skladu z omenjeno zakonsko določbo je pogoj za odstop, da oškodovanec odstopu ne nasprotuje, pa še v primeru njegovega nasprotovanja je odstop mogoč, če je njegov premoženjskopravni zahtevek zavarovan. Glede na to, da je bil oškodovanec seznanjen z nameravanim odstopom spisa in možnostjo uveljavljanja nasprotovanja odstopu, pa sodišču v danem roku nasprotovanja ni izrazil, tako tudi v izpolnjenost pogoja iz četrtega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1 ni dvoma. Tako je pritožbeni pregled zadeve pokazal, da so za odstop kazenskega spisa zoper obdolženega Republiki Hrvaški izpolnjeni zakonski pogoji, o njih ima izpodbijani sklep tudi vse pravno relevantne razloge.

9.Pritožba zagovornice se je tako izkazala za neutemeljeno, uradni preizkus izpodbijanega sklepa (peti odstavek 402. člena ZKP) pa tudi ni pokazal kakšnih kršitev, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------