Jedro

Pojmovna opredelitev prekrška neznatnega pomena je torej institut materialnega prekrškovnega prava, pri katerem je potrebna ugotovitev dveh pogojev in sicer storitev prekrška (-) v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in (-) odsotnost škodljive posledice oziroma možnost nastanka take posledice ali pa neznatnost take škodljive posledice. Neznatna pa je tista škodljiva posledica, ki je pomembna tako v premoženjskem, kot tudi v vrednostnem smislu, zato je slednje vselej potrebno presojati ob upoštevanju vseh (objektivnih in subjektivnih) okoliščin konkretnega primera.

Posest in uživanje prepovedanih substanc, četudi v zmanjšani količini, generalno preventivno, kot pravilno opozarja pritožba, ne omogoča zaključkov, da gre za posebno lahek prekršek z neznatnimi posledicami.

Izrek

I. Pritožbi prekrškovnega organa se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi glede obdolženčeve odgovornosti za storjen prekršek spremeni tako, da spremenjen izrek poslej glasi: ″Obd. A. A., rojen ... v ..., EMŠO: ..., stalno stanujoč ..., po poklicu pomočnik v tehnoloških procesih, brezposeln, samski, brez otrok, državljan Republike Slovenije, doslej še nekaznovan zaradi prekrškov, je odgovoren da je 4. 9. 2022 ob 01.45 uri v lokalu ... na ... v ... imel neupravičeno v posesti prepovedano drogo za enkratno lastno uporabo in sicer 0,05 grama prepovedane droge ″konoplja″, ki se je nahajala v kovinskem drobilcu, ki ga je pred ob prihodu policistov do kraja dogodka na mizo pred sabo odložil obdolženec, s čemer je storil prekršek po določbi drugega odstavka člena 33 ZPPPD in se mu na podlagi tega zakonitega določila ob upoštevanju določbe prvega odstavka člena 21 Zakona o prekrških (ZP-1) izreče opomin namesto globe.

Obdolžencu se na podlagi prvega odstavka člena 25 ZP-1 odvzame zasežen kovinski drobilec rastlin z delci suhe rastline ter 0,05 grama prepovedane droge konoplja, odvzeta predmeta pa se po pravnomočnosti te sodbe uničita.″

II. Obdolženca se ob upoštevanju določbe petega odstavka člena 147 ZP-1 oprosti plačila stroškov postopka – sodne takse.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje postopek o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po drugem odstavku člena 33 ZPPPD iz razloga po 9. točki člena 136 ZP-1 ustavilo. Ne glede na tako odločitev pa je obdolžencu na podlagi določbe drugega odstavka člena 137 ZP-1 odvzelo zasežen kovinski drobilec rastlin z delci suhe rastline ter 0,05 grama prepovedane droge konoplja in odločilo, da se oba odvzeta predmeta po pravnomočnosti te sodbe uničita.

2. Taki odločitvi nasprotuje prekrškovni organ s pravočasno vloženo pritožbo z uveljavljanjem pritožbenega razloga kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek in zaradi odločitve o sankcijah ter predlaga, da se pritožbi ugodi in se obdolžencu izreče sankcija.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je v rednem postopku o prekršku predlagatelj obdolžencu z obdolžilnim predlogom očital storitev prekrška po drugem odstavku člena 33 ZPPPD, ker je imel obdolženec v kritičnem času v javnem lokalu na naslovu ... neupravičeno v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo in sicer najmanj 0,05 grama prepovedane droge – konoplje, ki je na podlagi člena 2 istega zakona in Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (Uredbe) razvrščena med prepovedane droge v skupino II, pod zap. št. 112. Iz nadaljnjih ugotovitev sodišča prve stopnje še izhaja, da so policisti do teh ugotovitev prišli na način, da so ob vstopu v lokal videli, da se ob kovinskem drobilcu nahajajo zelene rastline, ves čas pa je bilo mogoče tudi vonjati značilen vonj po prepovedani drogi – konoplja, v skladu z določbo člena 40 Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) pa sta poslujoča policista ugotovila identiteto osebe, ki je na mizo odložila kovinski drobilec in ta oseba je bil obdolženi A. A., kateremu sta v tem času zasegla kovinski drobilec.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo obdolženca in pregledalo listinske dokaze zaključilo, da ni nobenega dvoma o tem, da je obdolženec uresničil vse objektivne in subjektivne znake očitanega mu prekrška, saj je v zagovoru sam povedal, da je prijel mlinček, ki je bil pred njim na mizi, da so si mlinček on in prijatelja sposodili od nekoga pri sosednji mizi, česar policistom ni pojasnjeval, izposojeni mlinček pa naj bi služil temu, da bi zmleli travo – konopljo. Take ugotovitve so prvo sodišče prepričali, da ni nobenega dvoma o tem, da je obdolženec s tem, ko je imel pri sebi in svoji posesti drobilec, imel v posesti tudi prepovedano drogo, kajti pri prihodu policistov je očitno mlinček držal v rokah in ga nato odrinil izpred sebe.

7. Na podlagi takih ugotovitev je prvo sodišče zaključilo, da je obdolženec v kritičnem času imel v svoji posesti prepovedano drogo v količini 0,05 grama. Ker pa je ob upoštevanju splošno znanega dejstva, da je za pripravo enega cigaretnega zvitka z marihuano (jointa) potrebna najmanjša količina 0,5 grama, obdolženec pa je imel v posesti desetkrat manjšo količino (0,05 g), je prvo sodišče presodilo, da gre za prekršek neznatnega pomena, zaradi česar je na podlagi 9. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1 postopek o prekršku ustavilo.

8. Taki odločitvi utemeljeno nasprotuje prekrškovni organ, ki najprej ob povzemanju dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi pritrjuje sodišču prve stopnje, ko se je odločilo v skladu z določbo drugega odstavka člena 137 ZP-1 za odvzem zaseženega mlinčka z vsebino 0,05 grama prepovedane droge, kar bo po pravnomočnosti te sodbe uničeno. Kršitev materialnih določb zakona pa prekrškovni organ vidi v tem, ko je prvo sodišče postopek o prekršku ustavilo zaradi prekrška neznatnega pomena in obdolžencu ni izreklo sankcije, s čemer je pod vprašaj postavilo tudi delo in cilje policije, ki se trudi izkoreniniti uživanje prepovedanih substanc in kar je hkrati tudi negativno sporočilo za vse druge osebe, ki se bodo s takšno sodno prakso seznanile. Takim pritožbenim navedbam je pritrditi.

9. Sodišče prve stopnje je brez dvoma ugotovilo, da je obdolženec s svojim ravnanjem tako, kot izhaja iz sodbenega izreka, uresničil vse objektivne in subjektivne znake očitanega prekrška po določbi drugega odstavka člena 33 ZPPPD. Sicer drži, da je obdolžencu zasežena droga skupaj s kovinskim drobilcem bila desetkrat manjša, kot je običajno potrebna za enkratno lastno uporabo (joint), vendar pa se pritožbeno sodišče strinja s stališčem prekrškovnega organa, da kljub toliko zmanjšani količini zasežene droge hkrati s pripravo za mletje le-te ni mogoče zaključiti, da gre v obravnavanem primeru za prekršek neznatnega pomena. Kot pravilno opozarja prekrškovni organ, gre vendarle za prepovedano substanco – konopljo, ki pri uživalcih povzroča škodljive posledice, zato je tudi uvrščena med prepovedane droge v skupino II pod zap. št. 112. Prekršek neznatnega pomena (določba člena 6a ZP-1) je namreč tisti, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerih ne nastane oziroma ne bo nastala škodljiva posledica ali pa je ta neznatna. Pojmovna opredelitev prekrška neznatnega pomena je torej institut materialnega prekrškovnega prava, pri katerem je potrebna ugotovitev dveh pogojev in sicer storitev prekrška (-) v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in (-) odsotnost škodljive posledice oziroma možnost nastanka take posledice ali pa neznatnost take škodljive posledice. Neznatna pa je tista škodljiva posledica, ki je pomembna tako v premoženjskem, kot tudi v vrednostnem smislu, zato je slednje vselej potrebno presojati ob upoštevanju vseh (objektivnih in subjektivnih) okoliščin konkretnega primera. Povedano pomeni, da (ne)smotrnost postopka, na katero je sodišče prve stopnje vezalo svoje razloge za prekršek neznatnega pomena, iz določbe člena 6a ZP-1 ne izhaja. V kolikor pa je imelo sodišče prve stopnje v mislih znatno nižjo količino prepovedane substance, kot je ta potrebna za pripravo enega jointa, to je za enkratno lastno uporabo, pa je tudi v tem svojstvu pritrditi prekrškovnemu organu, da v vsakem primeru, četudi je šlo za toliko zmanjšano količino, kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi, še vedno gre za obstoječo, sicer majhno količino prepovedane substance, katere uživanje pa je prepovedano in kar, kot je še pritrditi pritožbi, ni mogoče opredeliti kot prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala, oziroma ne bo nastala škodljiva posledica oziroma da je ta posledica celo neznatna, kot je v razlogih zaključilo sodišče prve stopnje. Posest in uživanje prepovedanih substanc, četudi v zmanjšani količini, generalno preventivno, kot pravilno opozarja pritožba, ne omogoča zaključkov, da gre za posebno lahek prekršek z neznatnimi posledicami.

10. Iz teh razlogov je bilo potrebno na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo v odločbi o odgovornosti obdolženca za očitani prekršek spremeniti tako, da se obdolženca spozna za odgovornega storitve prekrška po drugem odstavku člena 33 ZPPPD. Za storitev tovrstnega prekrška je zakonodajalec med drugim predpisal izrek sankcije – globe od 10.000 tolarjev (41,73 EUR) do 50.000 tolarjev (208,65 EUR). Pritožbeno sodišče pa je glede na dosedanjo nekaznovanost obdolženca za prekrške in za kazniva dejanja, torej ob ugotovitvi, da je šlo za enkraten dogodek, ob upoštevanju določbe 21. člena ZP-1 obdolžencu izreklo opomin namesto globe, ki je sankcija opominjevalnega značaja, pri čemer pa je upoštevalo tudi pri obdolžencu zaseženo količino droge v prepričanju, da bo tudi tako izrečena sankcija pri obdolžencu dosegla svoj namen v smeri, da tovrstnih prekrškov več ne bo ponavljal. 11. Ne glede na tako odločitev pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolžencu odvzelo zaseženi kovinski drobilec rastlin z delci suhe lastnice ter 0,05 grama prepovedane droge – konoplje, vendar pa je pravilna pravna podlaga za odvzem teh predmetov glede na odločitev pritožbenega sodišča v določbi prvega odstavka člena 25 ZP-1, ki določa, da predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali pa so s prekrškom nastali, se smejo odvzeti, če so storilčeva last ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška. Oba zasežena predmeta bosta po pravnomočnosti te odločbe uničena.

12. Prekrškovni organ je s pritožbo uspel, zato bi moral obdolženec ob taki spremembi izpodbijane sodbe v skladu z določbo prvega odstavka člena 147 ZP-1 plačati sodno takso. Glede na obdolženčevo brezposelnost ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila tega pritožbenega stroška.