Jedro

Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo nepopolni in deloma nasprotujoči si oceni obeh izvedencev. Brez potrebnega dodatnega razčiščevanja konkretnih razlogov za opustitev šolanja in vprašanja obstoja tožnikove splošne zdravstvene zmožnosti za šestmesečno zaposlitev spornega leta je pavšalno zaključilo, da pogoji iz 4. odst. 116. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni. Nepopolnost in neskladje v izvedenskem mnenju, ki se ne da odpraviti z zaslišanjem izvedencev, je po 3. odst. 254. člena ZPP razlog za postavitev drugega izvedenca. V obravnavani zadevi torej za pridobitev drugega interdisciplinarnega mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 18. 3. 2013 in št. ... z dne 26. 9. 2013, priznanje pravice do družinske pokojnine od 1. 8. 2008 dalje ter odreditev, da toženec izplača družinsko pokojnino, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje ter povrnitev stroškov.

Podanih je več bistvenih kršitev postopka, saj izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče zaključuje le, da pogoji iz 1. in 4. odstavka 116. člena ter 1. odstavka 118. člena ZPIZ-1 za priznanje oz. ohranitev pravice do družinske pokojnine niso izpolnjeni, ne da bi se do njih opredelilo. Ni sledilo napotilu pritožbenega sodišča, da pridobi interdisciplinarno izvedensko mnenje Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Obrazložitev, da ni šlo za izrecno zahtevo pritožbenega sodišča, je arbitrarna in neutemeljena. Ni preverjena izpoved sodne izvedenke, da Klinični inštitut nima svojih psihiatrov. Upoštevano ni bilo niti napotilo, da je potrebno oceniti, ali je duševno stanje lahko vzrok opustitve srednješolskega izobraževanja in ali je v času 6 mesečne zaposlitve leta 2008 pri njem obstajala splošna zmožnost za zaposlitev. Neutemeljeno niso bili izvedeni dokazi z zaslišanjem svetovalne delavke šole, A.A. in B.B.. Zavrnitev dokaznih predlogov ni obrazložena.

Z izpodbijano sodbo se ne strinja, saj se je sodna izvedenka pristransko opredelila do psihiatričnega poročila B.B. z dne 23. 2. 2006 in mnenja A.A., izdelana v kazenskih postopkih. Sodno izvedensko mnenje je pristransko in v nasprotju z medicinsko dokumentacijo ter mnenji ostalih strokovnjakov, iz katerih jasno izhaja, kakšne psihične težave je imel v relevantnem obdobju in da ni šlo zgolj za vedenjske motnje. Ocena izvedenke, da šolanja ni zaključil zaradi nedelavnosti in neresnosti, ni z ničemer podprta in je arbitrarna. O vzrokih za nedokončanje šolanja bi lahko mnenje podala edino šola. Trudil se je, da bi šolanje dokončal, vendar tega zaradi zdravstvenega stanja ni zmogel. Šolanje bi zaključil v letu 2010, ko je bila končno diagnosticirana neopredeljena shizofrenija. Nediagnosticirana bolezen ne pomeni, da ne obstaja. Prihaja lahko do napačnih ali poznih diagnoz. Do popolne nezmožnosti za delo je prišlo pred koncem šolanja, ki ga je zaradi bolezni prekinil leta 2008, oziroma že vse od leta 2006. Izvedensko mnenje je samo s sabo v nasprotju. Izvedenka najprej ugotavlja, da se je duševna motnja razvila leta 2007 in bi lahko onemogočala delovno zmožnost, nato pa, da duševna motnja ni bolezen in ne vpliva na delovno zmožnost. Njeno mnenje je v nasprotju z mnenji B.B. in A.A., iz katerih izhaja, da se že od leta 2005 zdravi zaradi kronične duševne motnje, da ga bolezen spremlja od leta 2006, da napreduje ter da je pridobitno nesposoben.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi procesnih kršitev ostalo dejansko stanje tudi v ponovljenem sojenju nerazčiščeno. Izpodbijano sodbo je sicer mogoče preizkusiti, vendar je zaradi zavrnitve dokaznih predlogov podana smiselno zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Posledično je kljub dopolnitvi medicinskega izvedenskega mnenja, zavrnilna sodba na odpravo izpodbijanih zavrnilnih upravnih aktov ter priznanje pravice do družinske pokojnine zaradi le delnega postopanja po 362. členu ZPP še vedno preuranjena.

Iz predhodnega razveljavitvenega sklepa

5. Pritožbeno sodišče je v tej zadevi enkrat že razveljavilo prvostopenjsko zavrnilno sodbo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.2 V zvezi z razlago in uporabo 4. odst. 116. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-1), ki predstavlja izključno pravno podlago za rešitev zadeve, je zavzelo jasno stališče, da konca šolanja ni mogoče enačiti z opustitvijo šolanja, temveč je pomemben dejanski vzrok opustitve, še zlasti, če bi šlo za zdravstvene razloge, in da krajša zaposlitev sama po sebi ne izključuje morebitne popolne nezmožnosti za delo. Sodišču prve stopnje je naložilo, da za ugotovitev, ali je bil vzrok opustitve srednješolskega izobraževanja duševno zdravstveno stanje in ali je v času 6 mesečne zaposlitve leta 2008 pri tožniku sploh obstajala splošna zmožnost za zaposlitev, pridobi interdisciplinarno izvedensko mnenje. Menilo je, da bi bilo primerno angažirati Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki bi v sodelovanju z istim ali drugim psihiatrom in kliničnim psihologom izdelal celovito ekspertizo tožnikovega zdravstvenega stanja in strokovno medicinsko obrazloženo mnenje o vplivu vedenjskih in drugih duševnih motenj na delazmožnost in zdravstveno sposobnost tožnika za končanje šolanja, začetega v šolskem letu 2007/2008. Iz ponovljenega sojenja

6. V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje pridobilo dopolnilno mnenje sodne izvedenke psihiatrinje prof. dr. C.C. in kliničnega psihologa dr. D.D., ki pa iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ni popolno niti prepričljivo.

7. V pisni dopolnitvi predhodnega psihiatričnega izvedenskega mnenja, da se je duševna motnja, ki bi potencialno ob dolgotrajnejši rezistentnosti na antipsihotično zdravljenje omejevala ali onemogočala tožnikovo zmožnost za delo, razvila v letu 2007, ko je bolezenska simptomatika izpolnjevala diagnostične kriterije za psihotično motnjo z značilnostmi paranoidne shizofrenije, sta izvedenca kot razlog za opustitev šolanja opredelila le osebnostne motnje. Torej vedenjske motnje, socialno nezrelost, pomanjkanje delovnih navad in težave pri prilagajanju na organizirano vedenje, ki pa niso zdravstveni razlogi. Upoštevaje izvid lečečega psihiatra iz leta 20124, po katerem tožnik, obravnavan od leta 2007, iznaša blodnje s paranoidno vsebino, izvedenka sicer dopušča možnost, da so se blodnje oziroma vsebinske motnje mišljenja pojavljale že v letu 2007. Vendar sočasno ugotavlja, da je bila shizofrenija diagnosticirana šele leta 2010 in da akutna ter prehodna psihotična motnja leta 2005 ni shizofrenija, niti kronična duševna motnja. Meni, da B.B. v psihološkem poročilu z dne 23. 2. 2006 ni ugotovil psihotične, temveč vedenjske motnje, in da mnenji A.A. iz leta 2013 in 2015, da se tožnik že od leta 2005 zdravi zaradi kronične duševne motnje, neopredeljene shizofrenije, nimata strokovne podlage. Oba izvedenca je sodišče prve stopnje tudi zaslišalo.

8. Klinični psiholog je izpovedal, da se v obdobju adolescence, ko se osebnost šele formira, bistveno težje loči med zdravstvenim stanjem in osebnostnimi ter vedenjskimi specifikami in da se dg. shizofrenija v tem obdobju praviloma ne postavlja. Shizofreni znaki se sicer lahko pričnejo kazati v adolescenci, niso pa tako specifični, da bi lahko ločili, ali gre za enkratno psihotično epizodo ali shizofrenski proces. Psihotične epizode v mladostniški dobi se lahko nanašajo tudi na psihotične preboje, ki se pojavljajo v primerih šibke osebnostne strukture oz. nastavkov za osebnostno motenost, kar je možno tudi pri tožniku. Pri njem je šlo za težko osebnostno motenost, ob kateri so se pojavljale tudi psihotične epizode. Izrecno je izpovedal, da tožnikove osebnostne motnje in psihotične epizode skupaj z njegovim zdravstvenim stanjem vplivajo na zmožnost za delo. Od 2008 do 2010, ko je bila diagnosticirana shizofrenija, so bile prisotne tudi akutne psihotične epizode, ki vplivajo na šolanje in delazmožnost. Dopustil je možnost, da so psihotične epizode nakazovale kasneje postavljeno dg. shizofrenije in da so akutne psihotične epizode, poleg nizkega inteligenčnega kvocienta in specifičnih okoliščin v mladosti, vplivale na tožnikovo sposobnost za šolanje.

9. Izvedenka psihiatrične stroke je na zaslišanju izpostavila predvsem psihološki izvid iz junija 20075, po katerem je tožnik sposoben šolanja na poklicni šoli, in dejstvo, da je bila diagnoza shizofrenije postavljena v letu 2010, med tem ko je bil tožnik pred tem, razen leta 2005, ko je šlo za akutno in prehodno psihotično motnjo, obravnavan zaradi vedenjske motnje. Drugače, kot v predhodno podanem mnenju in v nasprotju z oceno kliničnega psihologa je izključila možnost, da bi bile pri tožniku blodnje oz. psihotična simptomatika podana že v letu 2007, oz. pred letom 2010 z obrazložitvijo, da bi bil v tem primeru tožnik iz ambulantne obravnave napoten v bolnišnično. Sicer pa po njeni oceni blodnje s paranoidno vsebino, tudi če bi bile pri tožniku prisotne že v letu 2008, sploh ne bi mogle biti razlog za prekinitev šolanja niti za popolno nezmožnost za delo.

10. Takšni nepopolni in deloma nasprotujoči si oceni obeh izvedencev je sodišče nekritično sledilo. Brez potrebnega dodatnega razčiščevanja konkretnih razlogov za opustitev šolanja in vprašanja obstoja tožnikove splošne zdravstvene zmožnosti za šestmesečno zaposlitev leta 2008 je pavšalno zaključilo, da pogoji iz 4. odst. 116. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni. Pritožnik namreč pravilno opozarja na razhajanja med izvedenskim mnenjem in medicinsko dokumentacijo, vključno z dodatno priloženo6. Hkrati pravilno izpostavlja, da za razsojo zadeve ne more biti odločilno, da diagnoza shizofrenija, (ki naj je v adolescentni dobi sploh ne bi bilo mogoče postaviti) pred enoletno hospitalizacijo (od septembra 2010 do avgusta 2011) ni bila postavljena. Ni dvoma, da je bil tožnik že kot otrok obravnavan zaradi hudih vedenjskih motenj, vendar že v letu 2005 tudi zaradi akutne in prehodne psihotične epizode7. Že leta 2007 je iz medicinske dokumentacije razvidno nakazovanje paranoidnih prebojev8 ter obsesivne vsiljivke s hudimi agresivnimi vsebinami ob nezmožnosti v celoti zastopati svoje pravice, koristi in interese9. Tudi iz mnenja A.A. z dne 10. 12. 2013,10 ki je v kazenskem postopku ocenjeval tožnikovo zmožnost razumevanja pomena ravnanja in imeti v oblasti svoje ravnanje ob storitvi kaznivega dejanja, izhaja, da se že od leta 2005 zdravi zaradi kronične duševne motnje, nediferencirane shizofrenije. Ostaja torej še vedno nerazčiščeno, ali je imel tožnik že pred opustitvijo šolanja v januarju 2008, ne glede na to, kdaj je bila shizofrenija diagnosticirana, takšne psihotične motnje, blodnje oz. motnje zaznavanja, zaradi katerih ni bil zmožen zaključiti rednega šolanja, in če, ali je bila v juniju 2010, glede na to, da je bil septembra 2010 že hospitaliziran zaradi shizofrenije, njegova delovna zmožnost izgubljena oz. ali je sploh obstajala. Na ta vprašanja še vedno ni popolnih niti prepričljivih odgovorov.

11. Nepopolnost in neskladje v izvedenskem mnenju, ki se ne da odpraviti z zaslišanjem izvedencev, je po 3. odst. 254. člena ZPP razlog za postavitev drugega izvedenca. V obravnavani zadevi torej za pridobitev drugega interdisciplinarnega mnenja, kot utemeljeno vztraja tožnik. Če Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa nima specialista psihiatrične stroke in kliničnega psihologa, je bilo sodišče že v ponovljenem sojenju dolžno pridobiti izvedensko mnenje drugega izvedenskega organa v ustrezni sestavi. Neutemeljeno in brez ustavno dopustnih razlogov je zavrnilo tudi tožnikove dokazne predloge za zaslišanje svetovalne delavke šole, A.A. in B.B..

Odločitev pritožbenega sodišča

12. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP ponovno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker ne gre za pomanjkljivosti, ki bi jih pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo na pritožbeni obravnavi, bo tudi z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka relevantna dejstva ugotavljalo sodišče prve stopnje.

13. V ponovljenem sojenju bo potrebno dopolniti postopek v nakazani smeri. Potrebno bo ugotoviti, ali so bile pri tožniku prisotne takšne psihotične motnje, blodnje oz. motnje zaznavanja, zaradi katerih ni bil zmožen zaključiti rednega šolanja oz. je šolanje v januarju 2008 opustil, in ali je bila najkasneje v juniju 2010, ko bi zaključil redno šolanje, njegova delovna zmožnost izgubljena. Torej oceniti, ali je popolno nezmožnost za delo v okoliščinah konkretnega primera sploh mogoče izključiti. V ta namen bo izvedlo predlagane dokaze z zaslišanji svetovalne delavke šole in po potrebi tudi dr. A.A. ter dr. B.B.. Zatem bo pridobilo novo interdisciplinarno izvedensko mnenje psihiatra, psihologa in specialista medicine dela o vprašanju tožnikove popolne nezmožnosti za delo do starosti, do katere je zagotovljena pravica do družinske pokojnine. Torej tudi o razlogih, zaradi katerih je tožnik januarja 2008 opustil šolanje ter o obstoju ali neobstoju njegove splošne zdravstvene zmožnosti za delo v šestmesečnem obdobju leta 2008. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, relevantnih za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega zdravstvenega stanja, torej obstoja ali neobstoja popolne zmožnosti za delo do pravno relevantnega datuma za pravico do družinske pokojnine, bo mogoče pravilno presoditi zakonitost izpodbijanih zavrnilnih upravnih odločb ter zakonito razsoditi o utemeljenosti ali neutemeljenosti vtoževane pravice do družinske pokojnine.

14. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem sojenju odločilo tudi o priglašenih stroških pritožbe in vseh predhodno priglašenih stroških sodnega postopka, ki so glede na 165. člen ZPP pridržani za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v 2. odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (1. in 2. odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (1. odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (2. odstavek 354. člena in 2. odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Sklep Psp 209/2016 z dne 20. 10. 2016. 3 Ur. l. RS št. 106/1999 s spremembami. 4 Izvid z dne 14. 2. 2012 v upravnem spisu toženca. 5 Izvid z dne 7. 6. 2007 v upravnem spisu toženca, iz katerega sicer izhaja tudi, da je pri tožniku možna projekcija v okolje s paranoidno komponento in se nakazujejo elementi, ki bi lahko nakazovali paranoidne preboje. 6 Priloge A/23 do A/28 7 Hospitalizacija v Polju aprila 2005 - priloga A/25. 8 Izvid z dne 7. 6. 2007. 9 Izvid z dne 26. 2. 2007 - priloga A/9. 10 Priloga A/11.