Jedro

V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj, po katerem mora najmanj vsak tretji kandidat na listi biti razporejen po spolu, saj so bili na sporni listi potem, ko je bila zavrnjena kandidatura ene od ženskih kandidatk, na mestih od četrtega do šestega zaporedoma navedeni trije moški, poleg tega na predloženi listi kandidatov ni bilo zastopanih najmanj 20 % žensk, saj je bila ženska le ena od šestih na listi. Samo spraševanje po telefonu in potem domnevno zavrnilni odgovor OVK glede možnosti dopolnjevanja že vloženih kandidatur za uspeh tega pritožbenega ugovora ne zadostuje. Predmeten pritožbeni ugovor bi lahko bil relevanten le v primeru, če bi pritožnik trdil in dokazal, da je poskušal še pred iztekom roka za vlaganje kandidatur vložiti spremenjeno oz. dopolnjeno listo kandidatur, pa mu je OVK to zavrnila.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Občinska volilna komisija Občine A (v nadaljevanju OVK) v 1. točki izreka odločila, da se potrdijo kandidature predlagatelja AA (pritožnika) in skupine volivcev (tam navedenih 5 kandidatur), v 2. točki izreka pa je odločila, da se lista kandidatov zavrne v delu glede kandidatke BB in glede kandidata CC za člana Sveta Krajevne skupnosti B v volilni enoti št. 1 na rednih volitvah, ki bodo dne 22. oktobra 2006. V obrazložitvi te svoje odločbe OVK navaja, da je predlagatelj dne 27. 9. 2006 ob 13.30 uri vložil listo kandidatov za člane občinskega sveta v volilni enoti št. 1. Ob preizkusu liste je OVK ugotovila, da kandidatka BB po evidenci registra stalnega prebivalstva nima prijavljenega stalnega prebivališča v krajevni skupnosti B in s tem tudi nima pasivne volilne pravice v krajevni skupnosti oziroma v volilni enoti, v kateri kandidira, kot to določa 68/a člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-UPB2, Ur. list RS št. 2/06, 70/06). Glede CC pa pojasnjuje, da 4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-E, Ur. list RS ŠT. 72/05) določa, da morajo, ne glede na določbo 70/a člena, po uveljavitvi tega zakona politične stranke ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov za prve redne volitve najmanj 20 % in za naslednje redne volitve najmanj 30 % kandidatur oz. mest na kandidatni listi, ter svoje kandidate oz. kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično, najmanj vsakega tretjega kandidata po spolu, navedene določbe pa tudi veljajo za volitve članov in članic krajevnih skupnosti (drugi odstavek 109. člena ZLV). Ker je po predlagateljevem predlogu kandidat CC v predlogu naveden za ČČ in DD, s čimer je kršeno načelo izmenične zastopanosti spolov, je OVK kandidaturo CC zavrnila. Glede na navedene kršitve zakonskih določb je OVK skladno z določbami drugega odstavka 74. člena ZLV smiselno uporabila 56. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ- Uradni list RS od št. 44/92, do 78/06-ZVDZ-B), po katerem se zavrne lista kandidatov, ki ni določena v skladu z zakonom.

Pritožnik v svoji pritožbi navaja, da so sporno listo kandidatov za člane Sveta krajevne skupnosti B predložili OVK dne 27. 9. 2006 ob 13.30 uri, nakar je šla lista v preveritev na upravno enoto. Ob 17.10 uri so poklicali na OVK, od koder jim je tajnica OVK sporočila ugotovitve upravne enote. Ker so bili pripravljeni na takšen razplet dogajanja, so želeli do 19. ure, ko se je končalo uradno vlaganje kandidatnih list, popraviti vloženo kandidatno listo, vendar je bil odgovor s strani tožene stranke oz. tajnice da to ne gre več, ker je lista uradno vložena in potrjena s strani upravne enote. Menijo, da je bil s tem kršen upravni postopek, saj je bila uradna objava, da se kandidatne liste vlagajo do 19. ure. Predlagajo, da se njihova želja po popravku na kandidatni listi naknadno upošteva. Nadalje pritožnik v vloženi pritožbi tudi izpodbija odločitev tožene stranke konkretno glede zavrnitve kandidature CC zaradi neupoštevanja "ženske" kvote. Navaja, da je bila kandidatka, za katero se je ugotovilo, da nima pasivne volilne pravice v krajevni skupnosti, predlagana na šestem mestu v drugi polovici liste. Sestava sporne liste izpolnjuje zakonske pogoje. ZLV v 4. členu govori o pravici za najmanj 20 % zastopanost nasprotnega spola na kandidatni listi, kar v konkretnem primeru pomeni: ob izločeni kandidatki ostane šest kandidatov, med katerimi je ena ženska na tretjem mestu in pet moških kandidatov. 20 % kvota napram petim moškim kandidatom je ena ženska, ki je v obravnavanem primer na tretjem mestu, se pravi, da je 20 % kvota nasprotnega spola v prvi polovici kandidatne liste zagotovljena. Prosi še za odgovor, ali lahko predlagatelj po poteku roka za vložitev kandidatur in pred sprejemom odločbe napravi "rošado" med samimi kandidiranimi kandidati (npr. šestega kandidata predlaga na drugo mesto).

V odgovoru na predmetno pritožbo OVK navaja, da je bila kandidatura kandidatke BB zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da nima stalnega prebivališča v volilni enoti kjer kandidira. Zaradi zavrnitve te kandidature je na njeno mesto stopil naslednji kandidat CC. Tako se je na kandidaturi od četrtega do šestega mesta pojavila kombinacija treh zaporednih moških, kar je kršitev četrtega člena ZLV-E, prav tako pa v kandidaturi kot celoti ni upoštevana najmanj 20 % zastopanost ženskega spola, saj je od šestih kandidatov le ena kandidatka, kar je dejansko le 16,6 %, s čimer se je pojavila še nadaljnja kršitev 4. člena ZLV-E. 74. člen ZLV določa, da se glede postopka potrjevanja kandidatur oz. list kandidatov smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ- Uradni list RS od št. 44/92 do 78/06-ZVDZ-B). OVK je dolžna pozvati predlagatelja da kandidaturo dopolni le, če ugotovi formalne pomanjkljivosti (2. odst. 56. člena ZVDZ). OVK je pri preverjanju kandidature dne 27. 9. ugotovila le vsebinske pomanjkljivosti kandidature, ki se nanašajo na določbe 4. člena ZLV-E v zvezi z enako zastopanostjo obeh spolov, zato predlagatelja ni pozvala na dopolnitev oz. opozorila na pomanjkljivosti. V skladu s 56. členom ZVDZ, ki se uporablja subsidiarno, je OVK odločila, da kandidature ne zavrne v celoti, temveč jo zavrne le glede posameznih kandidatov. Ker je po predlogu predlagatelja kandidat CC v predlogu naveden za ČČ in DD, s čimer je kršeno načelo izmenične zastopanosti spolov, je OVK kandidaturo CC zavrnila. V primeru predlagatelja AA in skupine volivcev ne gre za listo kandidatov, temveč za kandidature, saj Svet KS B šteje sedem članov, zato je nepravilna pritožbena navedba, da so zadostili pravilu 20 % zastopanosti spolov s tem, da je na tretjem mestu naveden kandidatka, za njo pa še trije kandidati. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami po vložitvi kandidatur pa tožena stranka z vso odgovornostjo sporoča, da nobenemu izmed vlagateljev kandidatur niso rekli, da vloženih kandidatur do izteka roka za njihovo vložitev ni možno popravljati oz. dopolnjevati- slednje je namreč dopustno. Predlagajo, da sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi pritožnik ugovarja, da jim OVK neupravičeno ni dovolila popraviti oz. dopolniti liste kandidatur, čeprav so to želeli storiti še v roku za vlaganje kandidatur ter da je bila njihova lista tudi pravilno sestavljena glede na določbe ZLV o zastopanosti spolov.

V zvezi z ugovorom, da bi jim naj bilo nezakonito preprečeno, da bi še v roku za vlaganje kandidatur vsebinsko popravili listo vloženih kandidatur, sodišče ugotavlja, da ta ugovor ni z ničemer izkazan oz. utemeljen. Tožnik se namreč v zvezi s tem ugovorom sklicuje zgolj na telefonski pogovor, v katerem bi naj tajnico OVK vprašal, če je taka dopolnitev mogoča in dobil negativen odgovor. OVK v odgovoru na pritožbo takšno telefonsko informacijo (ki bi jo naj tajnica dala pritožniku) zanika, češ da "OVK nobenemu izmed vlagateljev kandidatur ni povedala, da vloženih kandidatur do izteka roka za njihovo vložitev ni možno popravljati oz. dopolnjevati- slednje je namreč dopustno".

Ne glede na navedeno pa bil lahko bil predmeten pritožbeni ugovor relevanten le v primeru, če bi pritožnik trdil in dokazal, da je poskušal še pred iztekom roka za vlaganje kandidatur vložiti spremenjeno oz. dopolnjeno listo kandidatur, pa mu je OVK to zavrnila. Samo spraševanje po telefonu in potem domnevno zavrnilni odgovor OVK za uspeh tega pritožbenega ugovora ne more zadostovati. Sodišče torej iz navedenih razlogov ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

Neutemeljen je po presoji sodišča tudi tožbeni ugovor o pravilni sestavi liste kandidatov potem, ko je OVK zavrnila kandidaturo BB. Tožena stranka se v zvezi s tem upravičeno sklicuje na prehodne in končne določbe 4. člena ZLV-E, kjer je med drugim določeno, da morajo (ne glede na določbo 70/a člena) politične stranke ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana Občinskega sveta, določiti kandidate oz. kandidatne liste tako, da pripade vsakemu od obeh spolov za prve redne volitve najmanj 20 % kandidatur na kandidatni listi ter svoje kandidate oz. kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično najmanj vsakega tretjega kandidata po spolu.

V obravnavanem primeru je iz 1. točke izpodbijane odločbe oz. iz vložene liste kandidatov razvidno, da ni bil izpolnjen pogoj, po katerem mora najmanj vsak tretji kandidat na listi biti razporejen po spolu, saj so bili na sporni listi potem, ko je bila zavrnjena kandidatura BB, na mestih od četrtega do šestega zaporedoma navedeni trije moški (ČČ, DD in CC), poleg tega na predloženi listi kandidatov ni bilo zastopanih najmanj 20 % žensk (bila je le ena od šestih, torej le slabih 17 %). Oboje navedeno pa je v nasprotju s citirano določbo 4. člena ZLV-E. V zvezi s pritožbeno navedbo oz. vprašanjem, ali lahko predlagatelj po poteku roka za vložitev kandidatur in pred prejemom odločbe še popravi vrstni red kandidatov na listi, mora sodišče predvsem ugotoviti, da se takšen primer v konkretni zadevi ne pojavlja in da sodišče na hipotetična vprašanja načeloma ne odgovarja; kljub tem pa v tem primeru izraža mnenje, da spremembe vrstnega reda kandidatur po poteku rokov za njihovo vložitev niso več možne.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 97.člena ZLV in prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 - ZUS).