Jedro

ZPNačrt organu občinske uprave nalaga dolžnost, da na zahtevo investitorja objekta komunalni prispevek odmeri.

Napačno je sklicevanje tožene stranke na Odlok kot materialnopravno podlago za odločitev, saj na njegovi podlagi komunalnega prispevka ni bilo moč odmeriti. Ta se namreč odmerja na podlagi Zakona in podzakonskih aktov ministra, občine pa so pristojne le za določitev podrobnejših meril za njegovo odmero.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Mestne občine Koper št. 427-7/2009 z dne 28.1.2009 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 420,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu te sodne odločbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Urad za okolje in prostor Mestne občine Koper zavrnil zahtevek tožeče stranke za odmero komunalnega prispevka za poseg v prostor – novogradnjo stanovanjskega objekta s štirimi stanovanjskimi enotami na parc. št. 537/3 k.o. A. Iz obrazložitve izhaja, da za predviden poseg v prostor ni izdelan ter sprejet program opremljanja, zato ni podlage za odmero komunalnega prispevka, v skladu s 6. členom Odloka tožene stranke o komunalnem prispevku (Ur. objave, št. 42/00 – Ur. l. RS, št. 22/08, v nadaljevanju Odlok).

Z odločbo št. 427-7/2009 z dne 20.3.2009 je župan Mestne občine Koper zavrnil pritožbo tožnika kot neutemeljeno. Pojasnjuje, da niso izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka, ker gre za komunalno neopremljeno zemljišče. Tožnica v tožbi zatrjuje, da ima tožena stranka pravno podlago za odmero komunalnega prispevka v tč. c.) 6. člena Odloka, ki kot način odmere na vseh drugih območjih opremljanja stavbnih zemljišč določa povprečje stroškov komunalne opreme na kvadratni meter vseh stavbnih parcel v občini v predhodnem letu. Predlaga odpravo drugostopenjske in prvostopenjske upravne odločbe, odmero komunalnega prispevka v ponovljenem postopku ter povračilo stroškov upravnega postopka in upravnega spora z DDV.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo opozarja, da tožnik s tožbo izpodbija drugostopenjski upravni akt, s katerim ni bilo vsebinsko odločeno o zadevi. Vztraja pri razlogih prvostopenjske in drugostopenjske upravne odločbe in obširno pojasnjuje materialnopravno podlago za svojo odločitev, predvsem z razlago (prehodnih) določb Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07 – 70/08, v nadaljevanju ZPNačrt) in Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02 – 33/07, v nadaljevanju ZUreP-1). Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

K točki 1 izreka: Sodišče najprej ugotavlja, da ne držijo navedbe tožene stranke, da tožnik izpodbija drugostopenjsko upravno odločbo, s katero ni bilo vsebinsko odločeno o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tožnik v tožbi izpodbija obe odločbi tožene stranke – drugostopenjsko in prvostopenjsko, zato sodišče ocenjuje, da je izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06-107/09, v nadaljevanju ZUS-1).

Ker sodišče ni ugotovilo razlogov za zavrženje tožbe po 36. členu ZUS-1, je v nadaljevanju presojalo izpodbijano odločbo po vsebini.

Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ureja področje komunalnega prispevka in njegove odmere v 6. členu Odloka o komunalnem prispevku, ki določa, da se komunalni prispevek izračuna in odmeri: a) na podlagi programa opremljanja, b) kot povprečje stroškov komunalne opreme na kvadratni meter vseh stavbnih parcel v občini v predhodnem letu, v primeru gradnje stanovanjske stavbe z največ dvema stanovanjskima enotama in ko občinski organ pristojen za opremljanje stavbnih zemljišč, po predhodni preučitvi projektne dokumentacije ugotovi, da gre za opremljeno stavbno zemljišče oziroma se lahko prostorske ureditve oziroma objekti izvedejo in služijo svojemu namenu. Tako obravnavani poseg v prostor se naknadno vključi v program opremljanja, kateri bo izdelan po sprejemu občinskega prostorskega načrta (1. odst. 6. člena Odloka). Za izračun komunalnega prispevka na podlagi povprečja stroškov komunalne opreme se upošteva dejanska opremljenost stavbnega zemljišča. (2. odst. 6. člena Odloka).

Med strankama ni sporno, da tožena stranka v času izdaje izpodbijane odločbe še ni sprejela programa opremljanja za parc. št. 537/3 k.o. A., da gre za neopremljeno stavbno zemljišče, ter da poseg v prostor obsega gradnjo stanovanjske stavbe s 4. stanovanjskimi enotami.

Področje komunalnega prispevka ureja Zakon o prostorskem načrtovanju, ki v 1. odst. 79. člena določa, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt). Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (3. odst. 79. člena ZPNačrt). S plačilom komunalnega prispevka pa je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (4. odst. 79. člena ZPNačrt). Kadar se komunalni prispevek odmerja za potrebe gradnje, ga odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja (6. odst. 79. člena ZPNačrt). Občina, ki v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, odmerja komunalni prispevek na podlagah, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za prostor (11. odst. 79. člena ZPNačrt).

Sodišče na podlagi zgoraj navedenega zaključuje, da veljavni ZPNačrt nalaga toženi stranki oziroma organu občinske uprave dolžnost, da na zahtevo zavezanca – investitorja objekta odmeri komunalni prispevek. Zavrnitev zahtevka za odmero komunalnega prispevka ni predvidena, niti ni predpisan pogoj komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča za odmerno odločbo. Pač pa so v drugem zakonu (Zakon o graditvi objektov, Ur. l. RS, št. 110/02 – 126/07) predpisani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar le-te preverja drug (državni) upravni organ v drugem postopku. Napačno in nepravilno je sklicevanje tožene stranke na Odlok kot materialnopravno podlago za odločitev, saj na njegovi podlagi komunalnega prispevka ni bilo moč odmeriti, s tem pa je bilo poseženo v zakonsko pravico tožnika (zavezanca oziroma investitorja), da se mu odmeri komunalni prispevek. Iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna. Sodišče še opozarja, da je ZPNačrt na novo uredil področje komunalnega prispevka, v skladu s katerim se le-ta odmerja na podlagi zakona in podzakonskih aktov ministra, pristojnega za prostor, medtem ko so občine pristojne le za podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka (82. člen ZPNačrt). Tako bo tožena stranka v ponovljenem postopku morala odmeriti komunalni prispevek, ob upoštevanju določb ZPNačrt in veljavnih podzakonskih predpisov.

Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odst. 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo organu, ki je upravni akt izdal, v ponovno odločanje (3. odst. 64. člena ZUS-1).

K točki 2 izreka: Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 25. člena ZUS-1. Višino stroškov tega upravnega spora je sodišče odmerilo v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), in tožeči stranki, ki jo zastopa odvetnica, priznalo 350 EUR-ov stroškov z 20 % DDV. Stroški upravnega postopka pa niso predmet tega spora in bo o njih moral odločiti upravni organ ob ponovnem odločanju v tej zadevi.