Jedro

Predlagatelj mora izvirnik ali overjeni prepis arbitražnega dogovora priložiti predlogu za priznanje tuje arbitražne odločbe. Gre za listino, ki je pozitivna procesna predpostavka in o kateri se ima nasprotnik pravico izjaviti. Vročitev te listine nasprotniku šele s sklepom, s katerim je predlogu ugodeno, pomeni kršitev načela obojestranskega zaslišanja po 1. odst. 4. člena ZNP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je priznalo pravno veljavnost in izvršljivost v Republiki Sloveniji pravnomočni in izvršljivi razsodbi Mednarodnega razsodišča (arbitraže) Gospodarske zbornice ..., opr. št. SCH - 4525 z dne 25.3.1998 in odločilo, da udeleženca postopka trpita vsak svoje stroške.

Zoper tak sklep se je pravočasno pritožil nasprotnik po svojem pooblaščencu. Predlagal je, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

Nasprotnik se v pritožbi sklicuje predvsem na v postopku pred sodiščem prve stopnje odvzeto možnost obravnavanja izvirne pogodbe o arbitraži, ki jo je, kot dokazno listino, prejel šele z izpodbijanim sklepom. Tako se prav o njej konkretno ni mogel izjaviti, čeprav je v odgovoru na zahtevo predlagatelja zanikal sklenitev pogodbe o arbitraži in s tem v zvezi predlagal zaslišanje predstavnika nasprotne stranke NN. V nadaljevanju pa pritožnik navaja konkretna dejstva zaradi katerih po njegovem v dopisu predlagatelja nasprotniku z dne 18.5.1992 (A1) ne gre za sklenjeno arbitražno pogodbo. Prilaga dokazne listine (B2 - B5) in predlaga zaslišanje strank oziroma priče. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj odgovoril na pritožbene razloge, ki se nanašajo na sporno vprašanje pravne narave listine z dne 18.5.1992 (A1). Predlagal je zavrnitev pritožbe in potrditev pravilnega prvostopnega sklepa ter priglasil stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Po določilih 98. člena Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ št. 43/82,72/82, v nadaljevanju ZMZP), ki ga je, kot veljavnega na dan 7.7.1999 še uporabilo prvostopno sodišče (po določilu 118. člena slovenskega Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP, objavljenega v Uradnem listu RS št. 56/99 se je namreč ZMZP prenehal uporabljati dne 28.7.1999), je bil predlagatelj dolžan zahtevo za priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe opravičiti z dvema pozitivnima predpostavkama, od katerih ena je po 2. točki 1. odst. 98. člena ZMZP izvirna pogodba o arbitraži ali njen overjen prepis. Iz podatkov v spisu je razvidno, da predlagatelj take listine ob vložitvi zahteve prvostopnemu sodišču ni predložil, niti svoji vlogi priložil, kakor tudi, da se na to dejstvo v sami zahtevi ni skliceval. Šele po pozivu prvostopnega sodišča (redna št. 7 spisa) je predlagatelj dopolnil svojo uvodoma pomanjkljivo vlogo (glej 1. odst. 98. člena ZMZP) s predložitvijo izvirnika dogovora med strankama (A1), ki pa ga je prvostopno sodišče vročilo nasprotni stranki, obenem z izpodbijanim sklepom (odredba na izvirniku odločbe na redni št. 9 spisa).

Ocena prvostopnega sodišča, da je predlagateljica dokazala sklenitev veljavne pogodbe o arbitraži in, da nasprotna stranka tega dokaza ni ovrgla, je po mnenju pritožbenega sodišča zaenkrat vsaj preuranjena.

Podan je dvom v pravilnost takega zakjučka, saj sloni na razlogu, da se nasprotna stranka ni udeležila postopka pred tujo arbitražo in mu tudi ni nasprotovala. Sodišče prve stopnje se namreč do trditev nasprotne stranke o neobstoju arbitražne pogodbe ni opredelilo in dokaznih predlogov v zvezi s to trditvijo ni izvedlo, čeprav se je tako trditev, kot predlagani dokaz nanašala na zatrjevanje obstoja negativne predpostavke (ovire) za priznanje in izvršitev sporne arbitražne odločbe po 6. točki 99. člena ZMZP. Vzrok za navedeno pomanjkljivost je po mnenju pritožbenega sodišča v dejstvu, da prvostopno sodišče postopka ni izvedlo korektno in dosledno. Po določbi 2. odst. 101. člena ZMZP namreč sodišče pri preizkusu pogojev za zahtevano priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe po potrebi zahteva tudi pojasnila strank. Ker gre v predmetnem postopku za nepravdni postopek, je bilo sodišče prve stopnje zaradi uveljavljenega načela kontradiktornosti (glej 1. odst. 4. člena Zakona o nepravdnem postpku - Ur. l. RS št. 30/86) dolžno sporno dejstvo s strankama razčistiti, torej omogočiti, da se izjavita o navedbah in sodelujeta pri izvajanju dokazov. S tem, ko je temeljni dokaz o obstoju pozitivne predpostavke za samo zahtevo pridobilo od tožeče stranke šele tekom postopka (vendar že po vročitvi zahteve predlagatelja nasprotni stranki) in, ko je ta dokaz vročilo nasprotniku šele z izpodbijano odločbo, pa je, kot pravilno opozarja pritožba, onemogočilo dosledno izvedbo načela obojestranskega zaslišanja in se je, kot izhaja iz pritožbenih vlog razpravljanje strank o odločilnih dejstvih za vprašanje veljavnosti arbitražne pogodbe, preneslo v pritožbeni postopek. Grajano postopanje prvostopnega sodišča pomeni bistveno kršitev določb postopka, ki je utegnila vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa (glej 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 4. člena in 37. členom ZNP). Zato je bilo potrebno napadeni sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva opozorila iz te odločbe in z obojestranskim zaslišanjem ter izvedbo predlaganih dokazov presodi pomen in pravni značaj sporne listine. Pri tem naj upošteva, da dokazno breme za obstoj sporne negativne predpostavke nosi nasprotnik. Ponovljeni postopek naj sodišče prve stopnje izvaja v skladu z določili 108. - 111. člena ZMZPP.

Po določbi 3. odst. 166. člena ZPP je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo.