Jedro

Izročitev pravilno naslovljene pritožbe nepristojnemu sodišču je mogoče pripisati očitni pomoti pisarne pooblaščenca tožene stranke, zato je bila v skladu z določili 7. odst. 113. čl. ZPP pritožba vložena pravočasno, čeprav je prispela k pristojnemu sodišču po izteku pritožbenega roka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zdeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 18.11.1996 in z dne 3.2.1997, o prenehanju delovnega razmerja tožniku z 21.10.1996 zaradi več kot 5 neopravičenih izostankov od tega datuma dalje in tožniku v breme tožene stranke priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja do 13.8.1997, ko se je tožnik upokojil. Pri tem je ugotavljalo, da tožnik od 21.10.1996 dalje več kot 5 dni res ni imel formalno pokritih izostankov. Kljub temu pa njegovi izostanki niso neupravičeni, ker naj bi mu lečeči zdravnik najprej priznal bolniški stalež, nato pa naj bi mu bil ta stalež črtan in mu priznan šele od 14.11.1996 dalje, ker naj bi ga lečeči zdravnik dne 22.10.1996 napotil na zdravniško komisijo namesto na delo in ker naj bi se tožnik opravičeno zanašal, da mu bo tožena stranka za ta čas priznala izredni dopust, kot se je to že dogajalo v podobnih primerih v preteklosti.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem graja zaključke, da naj bi lečeči zdravnik tožniku dne 22.10.1996 najprej priznal bolniški stalež, oz. da tožnika ni napotil na delo, prav tako pa graja zaključke, da naj bi tožena stranka s priznavanjem izrednega dopusta v preteklosti tožnika zavajala, tako da je v spornih dneh opravičeno izostal. V odgovoru na pritožbo je tožnik predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi listin in podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pred iztekom pritožbenega roka svojo pritožbo, pravilno naslovljeno na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, očitno pomotoma poslala na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je to pritožbo odstopilo pristojnemu delovnemu sodišču po izteku pritožbenega roka. Ker je izročitev sicer pravilno naslovljene vloge nepristojnemu sodišču v tem primeru mogoče pripisati očitni pomoti pisarne pooblaščenca tožene stranke, pritožbeno sodišče v skladu z določili 7. odst. 113. člena ZPP šteje, da je bila pritožba vložena pravočasno, čeprav je prispela k pristojnemu sodišču po izteku pritožbenega roka.

Pritožba utemeljeno graja zaključke prvostopnega sodišča, da je dne 22.10.1996 lečeči zdravnik tožniku priznal bolniški stalež, ki naj bi mu bil naknadno črtan, da ga je zavedel, ker ga je poslal na zdravniško komisijo in da je tožena stranka tožnika s predhodnim priznavanjem izrednega dopusta zavajala. Za ugotovitev, da naj bi bil tožniku dne 22.10.1996 priznan bolniški stalež, pritožbeno sodišče ne najde v spisu nobenih argumentov, niti v navedbah strank, niti v zbranih dokazih. Tudi sicer se gornji razlogi glede opravičenosti tožnikovih izostankov po 21.10.1996 medsebojno izključujejo, oz. ni jasno, kateri razlog za opravičenost tožnikovih izostankov šteje sodišče za odločilnega. Tako je v tem delu prvostopno sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 13. točke 354. člena ZPP. Zato je bilo potrebno izpodbijano sodbo v skladu s 1. odst. 369. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče ponovno logično analizira izvedene dokaze in po potrebi zasliši tudi tožnikovega lečečega zdravnika o priznavanju bolniškega staleža po 21.10.1996, kolikor sploh obstoje trditve, da je bil tožniku bolniški stalež za ta čas kdajkoli priznan. Hkrati naj se sodišče opredeli tudi do pritožbenih opozoril, da je bil tožnik izrecno opozorjen na izjemnost predhodnega priznanja izrednega dopusta za nazaj.

Kolikor bo prišlo sodišče po tako dopolnjenem postopku do zaključka, da tožnik za sporne dneve dejansko ni imel opravičila za svoje izostanke, naj z vidika datuma prenehanja delovnega razmerja oz.

pogojev za prenehanje delovnega razmerja po 6. ali 5. točki 1. odst. 100. člena ZDR zavzame tudi stališče do dejstva, da je bil tožniku že pred izdajo spornih sklepov s 14.11.1996 ponovno odobren bolniški stalež, tako da v času izdaje sklepa z dne 18.11.1996 očitno ni več neopravičeno izostajal. Ob takem izidu pritožbenega postopka bo sodišče o priglašenih pritožbenih stroških odločilo ob izdaji končne sodbe o vsebini spora skupaj z drugimi priglašenimi stroški.