Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11.7.1996
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije - Sindikata delavcev Krajevnih skupnosti Moste - Polje, Krajevne skupnosti Moste - Selo, Krajevne skupnosti Nove Fužine in Krajevne skupnosti Polje, vsi Ljubljana, na seji dne 11. julija 1996
s k l e n i l o:
2.Mestni svet Mestne občine Ljubljana, je pozvan po prvem in četrtem odstavku 26. člena ZUstS (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), odgovoril na vse navedene pobude. Meni, da imajo krajevne skupnosti lahko tudi druge vire financiranja kot tiste, ki jim jih zagotavlja Mestna občina Ljubljana v svojem proračunu. Zato bi morale višja plačila ali plačila več delavcem zagotavljati iz drugih virov, saj se po 3. členu navedenega odloka zagotavljajo le sredstva za financiranje za delovno mesto strokovnega sodelavca I. Na očitek retroaktivnosti odgovarja, da je bilo stališče statutarnopravne komisije, da je potrebno določilo o uporabi odloka za nazaj črtati. Te pripombe pa da predlagatelj zakona (župan) ni upošteval, ker je menil, da se določbe, ki se nanašajo na določitev višine sredstev za financiranje nalog uporabnikov, uporabljajo od 1. januarja dalje, pri čemer se je skliceval na 57. člen Zakona o lokalni samoupravi ter 23. člen Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana. Ta naj za leto 1996 še ne bi bil sprejet, za leto 1995 pa je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 48/95 in 77/95. Nadalje navaja, da se izpodbijani odlok po 10. členu uporablja le do ustanovitve novih skupnosti, sprejet pa naj bi bil z dvotretjinsko večino vseh svetnikov, torej z večino, ki se zahteva za sprejem statuta (zanj naj bi glasovalo 33 od 45 svetnikov).
3.Z vlogo z dne 28.6.1996 je prvi pobudnik zaprosil za pospešitev obravnavanja oziroma za ustrezno začasno odločitev, zaradi možnega nastanka še težjih posledic. Ocenjuje, da krajevne skupnosti sredi leta ne morejo sprejeti obveznosti, da iz lastnih virov plačujejo drugega zaposlenega, saj bi zato morale uporabljati druga namenska sredstva (denar od pokopališč, vodovodov in drugih zadev, ki so jim jih zaupali krajani; denar od dobrodelnih prispevkov posameznikov ali podjetij, ki so jih zbrali za posamezne kulturne, okoljevarstvene ali socialne programe). Ker naj bi Mestna občina Ljubljana s 1.1.1996 prevzela vse premoženje krajevnih skupnosti, tudi sredstva od najemnin ne pridejo v poštev. Drugačnih sredstev pa naj krajevne skupnosti ne bi imele. Tudi sicer naj ne bi bilo jasno, kako naj bi se (brez vsakih navodil) taka sredstva spremenila v plačo delavcev, pri čemer naj bi bilo vprašljivo, ali je to sploh možno.
5.Prvi pobudnik predlaga tudi začasno zadržanje po 39. členu ZUstS. Ta določa, da sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Iz vloge z dne 28.6.1996 kot tudi iz prejšnjih vlog izhaja, da naj krajevne skupnosti zaradi izpodbijanega odloka ne bi imele več zadostnih sredstev za financiranje nekaterih svojih zaposlenih delavcev, zaradi česar je mogoče pričakovati, da jim bodo odpovedana delovna razmerja.
6.Izpodbijani predpis je sicer predpis lokalne skupnosti in bi bila tako v primeru, da se ugotovi njegova nezakonitost ali protiustavnost, možna poleg razveljavitve tudi odprava, ki učinkuje za nazaj (45. člen ZUstS). Kljub temu Ustavno sodišče ocenjuje, da bi, kolikor bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev krajevnih skupnosti, kar je posledica izpodbijanega odloka, prišlo do odpovedi delovnih razmerij (kar se v dani situaciji ne zdi nerealno pričakovanje), s tem ti delavci lahko utrpeli škodljive posledice, ki bi jih bilo kasneje težko popraviti.
Zaradi tega je do končne odločitve zadržalo uporabo 3. člena, ki določa, da za opravljanje strokovno administrativnih del pripadajo vsem krajevnim skupnostim sredstva (zgolj) v višini, ki je določena z zakonom za (eno) delovno mesto strokovnega sodelavca I.
7.V drugi točki je določen tudi način izvršitve na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS. Zgolj začasno zadržanje bi namreč pomenilo, da so krajevne skupnosti za zagotavljanje osebnih dohodkov delavcev zaradi določbe 9. člena izpodbijanega zakona, ki določa prenehanje veljavnosti v njem navedenih predpisov, brez vseh sredstev. Zato se je Ustavno sodišče odločilo, da se v času začasnega zadržanja za financiranje strokovno - administrativnih del v krajevnih skupnostih uporabljajo predpisi, navedeni v 9. členu izpodbijanega odloka, ki sicer določa prenehanje njihove veljavnosti. Iz sredstev proračuna Mestne občine Ljubljana se za financiranje teh delavcev v krajevnih skupnostih v tem času torej zagotavljajo sredstva v višini kot pred sprejetjem izpodbijanega odloka, po starih predpisih.
8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek
2. 3. 2000
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije - Sindikata delavcev Krajevnih skupnosti Moste - Polje, Krajevne skupnosti Moste - Selo, Krajevne skupnosti Nove Fužine in Krajevne skupnosti Polje, vsi Ljubljana, na seji dne 2. marca 2000.
s k l e n i l o:
1.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-122/96 z dne 11. 7. 1996 zadržalo izvrševanje 3. člena Odloka o financiranju krajevnih skupnosti iz sredstev proračuna Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: Odlok). Odločilo je tudi, da se v času zadržanja za financiranje strokovno-administrativnih del v krajevnih skupnostih uporabljajo prejšnji predpisi, navedeni v 9. členu Odloka. Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje 3. člena, ki je določal, da za opravljanje strokovno administrativnih del pripadajo vsem krajevnim skupnostim sredstva v višini, ki je določena z zakonom za (eno) delovno mesto strokovnega sodelavca I. Ugotovilo je, da krajevne skupnosti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bi mogle več zaposlovati dveh delavcev in bi tako lahko prišlo do odpovedi delovnega razmerja posameznim delavcem krajevnih skupnosti.
2.Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94 - v nadaljevanju: ZUODNO) je v 4. členu določal, da krajevne skupnosti, ustanovljene v prejšnjih občinah, nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih novih svetov vaških, krajevnih ali četrtnih skupnosti oziroma do uveljavitve občinskega statuta, če v občinskem statutu ne bi bila predvidena delitev občine na te skupnosti, in da premoženje in delavce obstoječih krajevnih skupnosti prevzamejo nove skupnosti v skladu z občinskim statutom. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, št. 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98 - v nadaljevanju: ZLS) pa je že od svojega sprejetja leta 1993 zagotavljal delavcem krajevnih skupnosti pravice, ki jih zakon zagotavlja delavcem v državnih organih v primerih reorganizacije ali spremenjenih pristojnosti upravnih organov (101. člen). Tako so na območju novoustanovljene Mestne občine Ljubljana nadaljevale z delom tiste krajevne skupnosti v prejšnjih ljubljanskih občinah, katerih območje je bilo vključeno v območje Mestne občine Ljubljana. V skladu s 4. členom ZUODNO je tudi Statut Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98 - v nadaljevanju: Statut) v 106. členu določil, da obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo z delom do konstituiranja organov novoustanovljenih četrtnih oziroma krajevnih skupnosti.
3.Novela ZLS iz leta 1997 (Uradni list RS, št. 70/97), ki je s spremembami 18. in 19. člena ZLS in z novimi določbami 19.a, 19.b, 19.c in 19.č člena natančneje uredila organizacijo, pravni položaj in delovanje ožjih delov občine, je v končni določbi 18. člena predvidela, da bi morali občinski sveti uskladiti statute z določbami Novele v šestih mesecih po njeni uveljavitvi (15. 5. 1998) in da ožjim delom občin, ki so pravne osebe in katerih organizacija, delovanje in pravni status ne bodo usklajeni, preneha pravna subjektiviteta ter da se po uradni dolžnosti odpravijo njihovi žiro računi z 31. 12. 1998 (prvi in drugi odstavek 18. člena). S to določbo je zakonodajalec dokončno predvidel prenehanje vseh krajevnih skupnosti, ki so bile ustanovljene še v prejšnjih občinah in so na podlagi 4. člena ZUODNO nadaljevale s svojim delom, ker občinski sveti niso uskladili notranje členitve z določbami ZLS.
4.Iz Statuta je razvidno, da Mestna občina Ljubljana svoje notranje členitve na ožje dele še ni uskladila z Novelo ZLS iz leta 1997. Zato so krajevne skupnosti, ki so bile ustanovljene v prejšnjih ljubljanskih občinah, na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena Novele ZLS iz leta 1997 prenehale obstajati. Zato izpodbijani odlok, ki ureja financiranje teh krajevnih skupnosti, ne more imeti več nobenih pravnih učinkov in je prenehal veljati.
5.Ustavno sodišče je pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti veljavnih predpisov. Po določbi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS)
6.Ustavno sodišče lahko ugotovi, da izpodbijani predpis, ki je med postopkom prenehal veljati, ni bil v skladu z Ustavo in z zakonom, vendar le, če meni, da bi bilo treba odpraviti v pobudi zatrjevane posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti. V obravnavani zadevi je Ustavno sodišče preprečilo v pobudah zatrjevane posledice s tem, da je zadržalo izvrševanje 3. člena izpodbijanega Odloka in na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo, da veljajo glede financiranja krajevnih skupnosti predpisi prejšnjih občin (9. člen). Ker niso podani razlogi, ki bi narekovali ustavnosodno presojo predpisa, ki je prenehal veljati, je Ustavno sodišče nadaljnji postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka ustavilo.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k Franc Testen