Jedro

Tožnik je imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, ki mu omogoča v režimu odloga plačila trošarine nabavo trošarinskih izdelkov in sicer letalskega bencina in kerozina. Ta dva trošarinska izdelka se morata uporabljati za dejavnosti, ki so predmet dovoljenja.

Tožnika dovoljenje veže in iz 8. točke dovoljenja je popolnoma jasno, da tožnik z nabavo sicer lahko prekorači dovoljeno količino trošarinskega izdelka iz dovoljenja, vendar pa bi moral za prekoračeno količino vložiti naknadni zahtevek. Presežena količina ni imela pokritja, ki ga nalaga na podlagi ZTro izdano dovoljenje, zato je šlo za nezakonito pridobljene trošarinske izdelke, za katere je potrebno plačati trošarino.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku: pod točko 1 izreka naloženo plačilo iz naslova neplačane trošarine za letalsko gorivo JET-A1, za davčno obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 v znesku 81.418,56 EUR, od tega 79.475,49 EUR trošarine ter obresti v znesku 1.943,07 EUR. Tožeči stranki je bilo naloženo plačilo tega zneska v 30-ih dneh od vročitve odločbe; pod točko 2 izreka, da stroški niso bili priglašeni; pod točko 3 izreka, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil pri tožniku izveden inšpekcijski nadzor za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008. O njegovih ugotovitvah je bil sestavljen zapisnik z dne 17. 8. 2009. Iz njega izhaja, da je tožeča stranka imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov št. 425-30/30-1/2003/1026-010 z dne 26. 5. 2003, v okviru katerega sme nabavljati trošarinske izdelke brez plačila trošarine. V spornem obdobju je bila tožeči stranki odobrena nabava v zahtevku za odobritev nabave trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine z dne 4. 1. 2008 kerozina JET A1 po tarifni oznaki 2710 19 21 v količini 700.000 litrov. Iz Poročila tožeče stranke kot oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov o nabavi in porabi trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine za sporno davčno obdobje izhaja, da je nabavljena in porabljena količina znašala 962.781 litrov kerozina JET A1 tarifne oznake 2710 19 21. Prekoračena količina iz dovoljenja znaša 262.781 litrov. Za izdelke, ki so nabavljeni zunaj količinskega okvira dovoljenja oziroma zahtevka, davčni organ ugotavlja, da so nezakonito pridobljeni in je zanje nastala obveznost za plačilo trošarine v skladu s 1. točko 1. odstavka 16. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTro-UPB3). Zapisnik je bil tožeči stranki vročen 18. 8. 2009, nanj pa tožeča stranka ni imela pripomb.

Drugostopenjski organ je odločitev prvostopenjskega potrdil. V 8. točki dovoljenja oproščenega uporabnika št. 425-30/30-1/2003/1026-010 z dne 26. 5. 2003 (na podlagi 5. odstavka 27. člena Zakona o trošarinah; Uradni list RS, št. 84/98, v nadaljevanju ZTro) je določeno, da je pred pretekom obdobja, za katero so mu bile odobrene količine, dolžan predložiti zahtevek za naslednje obdobje. Spremembe količin v obdobju, na katero se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje, so mogoče na podlagi naknadnega zahtevka. Iz spisov zadeve izhaja, da je tožeča stranka v naslednjih obdobjih ravnala v skladu s to obveznostjo in vlagala zahtevke za odobritev nakupa trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine in poročila oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov o nabavi in porabi trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine (tudi v obdobjih po 31. 12. 2008). Ni sporno, da je odobreno količino nabave trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine v spornem davčnem obdobju tožeča stranka prekoračila. Naknadnega zahtevka za spremembo količine v tem obdobju ni vložila. Prav tako drugostopenjski organ ugotavlja, da tožeča stranka dovoljenja oproščenega uporabnika ni izpodbijala s pravnimi sredstvi, da je dovoljenje pravnomočno, kar pomeni, da veže stranko in organ, ki ga je izdal. Poudarja pa še, da učinkuje takšno dovoljenje tudi, če je nezakonito, dokler ni na zakonit način razveljavljeno, odpravljeno ali spremenjeno. Zato drugostopenjski organ poudarja, da ni dopustno nabavljati brez plačila trošarine trošarinskih izdelkov v količinah, ki presegajo količine, ki so navedene v dovoljenju za oproščenega uporabnika in so sestavni del dovoljenja. Vsaka nabava trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine mimo odobrenih količin iz dovoljenja pomeni kršitev zahtev iz dovoljenja. Tako nabavljeni trošarinski izdelki se štejejo za nezakonito pridobljene na podlagi 16. člena ZTro – UPB3, posledično pa v takšnih primerih nastopi obveznost plačila trošarine.

Dopis Generalnega carinskega urada, ki ga tožeča stranka prilaga, nima narave pravnega predpisa.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Tožeča stranka razlaga pomen 1. odstavka 55. člena ZTro-UPB3, 6. točke 4. člena ter 2. točke 3. odstavka 12. člena ZTro-UPB3, ki določajo, da je oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov fizična oziroma pravna oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. člena in 55. člena ZTro-UPB3 nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (oproščeni uporabnik) oziroma da se oproščenemu uporabniku plačilo trošarine odpusti, če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. člena ali 55. člena tega zakona in so določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena tega zakona. Tožnik meni, da v dovoljenju oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov ni potrebno navajati količin letalskega goriva (zaradi hitre širitve flote letal družbe, zaradi narave dela poslovnega letalskega prevoznika ter zaradi nepredvidljivih gibanj v svetovnem gospodarstvu je to sicer praktično nemogoče natančno predvideti), ki naj bi bilo porabljeno v tekočem koledarskem letu, posledično pa tudi vlagati poročil o porabljeni količini letalskega goriva. Pomembno je samo to, da se gorivo uporablja v skladu s 1. točko 1. odstavka 55. člena ZTro-UPB3 – to je za pogonsko gorivo v letalskem prometu, razen v primeru uporabe letala za zasebne namene. 2. odstavek 27. člena ZTro-UPB3 pa določa, da je potrebno vlogi za izdajo dovoljenja za oproščenega uporabnika navesti tudi količino trošarinskih izdelkov, na katere se nanaša dovoljenje, vendar največ količino za enoletno proizvodnjo oziroma pričakovano količino proizvodnje za isto obdobje. V 3. točki 2. odstavka 29. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 49/07 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) je opredeljeno, da mora vloga za oproščenega uporabnika vsebovati navedbo količine trošarinskih izdelkov, za katero se zahteva oprostitev plačila trošarine, ki so potrebni za proizvodnjo, določeno v 1. odstavku 44. člena ZTro-UPB3, za obdobje proizvodnje, vendar ne več kot 12 mesecev. Na podlagi teh določb se obveznost opredelitve količin trošarinskih izdelkov za določeno časovno obdobje nanaša samo na oproščeno uporabo trošarinskih izdelkov v proizvodnih dejavnostih. V zvezi s tem se tožeča stranka sklicuje na prilogo Generalnega carinskega urada z dne 3. 4. 2001. Nadalje želi tožeča stranka izpostaviti še 41. člen Pravilnika, ki med drugim določa, da če se energenti in električna energija dobavljajo na podlagi pogodbe o postopnih dobavah, je lahko pisna izjava dana v prvi naročilnici ali v pogodbi o postopnih dobavah, pri poznejših dobavah pa se imetnik trošarinskega dovoljenja na računu sklicuje na številko in na datum te naročilnice oziroma pogodbe, v kateri je dana taka pisna izjava ter da se iz trošarinskih skladišč sme odpremiti pogonsko gorivo za potrebe iz 1. točke 1. odstavka 55. člena ZTro-UPB3 celo brez spremljajočega trošarinskega dokumenta, če je odpremljeno neposredno na letalo ali plovilo ali ribiško ladjo. Z družbo A. je namreč tožeča stranka sklenila prodajno pogodbo o postopnih dobavah pogonskega goriva ter je navedena družba pogonsko gorivo dobavila neposredno na letala, kar izhaja tudi iz v tožbi priloženih računov družbe A. Po mnenju tožeče stranke ne zakon ne Pravilnik ne določata, da bi bilo potrebno v okviru vloge za izdajo dovoljenja oproščenemu uporabniku, ki zahteva oprostitev plačila trošarine za energente, ki jih uporablja kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu, navajati količine trošarinskih izdelkov, za katere se zahteva oprostitev plačila trošarine. Takšno ureditev je potrdil tudi že sam prvostopenjski organ (priloga dopisa Carinskega urada Koper, Generalnega carinskega urada). Nadalje tožeča stranka dokazuje, da je predmetno dovoljenje nezakonito in da ga posledice iz takšnega dovoljenja ne morejo zadeti, sklicujoč se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 341/2007 z dne 4. 9. 2007, kjer je določeno, da pravnomočnost odločbe sodišča ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu. Prvostopenjski organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja, saj ni ugotavljal ali je tožeča stranka, upoštevajoč veljavno zakonodajo, sploh dolžna v primeru preseganja količine energenta, ki so navedene v dovoljenju za oproščenega uporabnika, presežke sporočiti pristojnemu carinskemu uradu. Tožeči stranki ne bi bilo treba sporočati v primeru oproščene uporabe energentov za namene iz 1. točke 1. odstavka 55. člena ZTro-UPB3 količin, saj ji tega ne nalaga ne zakonodaja in ne dovoljenje. Dovoljenje zahteva od nje zgolj posredovanje naknadnega zahtevka za naslednje obdobje, v podlagi katerega so mogoče tudi spremembe količine v naslednjem obdobju. Zahteve iz 8. točke dovoljenja je tožena stranka s posredovanjem zgoraj opredeljenega zahtevka z dne 4. 1. 2008 v celoti izpolnila, saj je zahtevek pravilno predložila, v njem pa tudi pravilno navedla spremenjene količine trošarinskega izdelka, katerega nabavo je prvostopenjski organ tudi odobril. Glede presežkov v zahtevku navedene in odobrene količine želi tožeča stranka izpostaviti, da brez dvoma ne obstoji nikakršna pravna podlaga, ki bi ji nalagala posredovanje kakršnihkoli dodatnih zahtevkov za odobritev teh presežnih količin trošarinskega izdelka. Zato je prvostopenjski organ nepravilno ugotovil dejansko stanje, ko je sprejel sklep, da so bile te dodatne količine nezakonite glede na 1. točko 1. odstavka 16. člena ZTro-UPB3. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi odločbo odpravi in postopek naknadnega obračuna trošarine ustavi ter tožeči stranki povrne stroške postopka.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila, sodišču predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, ki so že navedeni v odločbah prve in druge stopnje.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama je nesporno, da je tožnik imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov št. 425-30/30-1/2003/1026-010 z dne 26. 5. 2003, ki tožniku omogoča v režimu odloga plačila trošarine nabavo trošarinskih izdelkov in sicer letalskega bencina 100 LL s tarifno oznako po Kombinirani nomenklaturi (KN) 2710 11 31 KN in kerozina JET A-1 s tarifno oznako po KN 2710 19 21 KN. Ta dva trošarinska izdelka se morata uporabljati za dejavnosti, ki so predmet dovoljenja iz 1 točke 1. odstavka 55. člena ZTro-UPB3. V dovoljenju je navedena tudi predvidena letna količina porabe letalskega bencina in kerozina. Prav tako je med strankama nesporno, da je citirano dovoljenje postalo pravnomočno, saj tožeča stranka pravnih sredstev, ki so ji bila na voljo, zoper to dovoljenje ni uporabila ter da je tožeča stranka količino 700.000 litrov kerozina JET A1, ki je v dovoljenju opredeljena kot zgornja meja, prekoračila za 262.781 litrov. Tudi po presoji sodišča je upoštevanje zahtev iz pravnomočnega dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov potrebno. V konkretnem primeru sodišče presoja zakonitost prvostopne odločbe, ki je tožniku naložila plačilo trošarine zaradi prekoračenih količin trošarinskega izdelka, ne presoja pa se v tej zadevi zakonitost spornega dovoljenja, saj bi lahko bilo to vprašanje predmet drugega postopka, če bi seveda tožnik sam to želel. Vendar, kot že rečeno, tožnik se zoper dovoljenje ni pritožil in ga veže. Iz 8. točke dovoljenja je popolnoma jasno, da tožnik z nabavo sicer lahko prekorači dovoljeno količino trošarinskega izdelka iz dovoljenja, vendar pa bi moral za prekoračeno količino vložiti naknadni zahtevek. Le-ta ima podlago v 5. odstavku 27. člena ZTro-UPB3, ki določa, da je sprememba količin v obdobju, na katerega se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje mogoča, vendar le na podlagi naknadnega zahtevka. Dolžnost upoštevanja dovoljene količine iz dovoljenja izhaja tudi iz 41. člena Pravilnika, ki določa, da mora izjava za nakup energentov za namene iz 1. oziroma 2. odstavka 55. člena ZTro vsebovati tudi opombo, da količina trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje, še ni izkoriščena.

Sodišče zavrača tožbene ugovore tožnika, ki gredo v smer nepotrebnosti navajanja količin v dovoljenju oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov za potrebe iz 1. odstavka 55. člena ZTro, saj, kot že rečeno, želi tožnik na ta način uveljavljati ugovore, ki za konkretni spor niso relevantni. Dovoljenje je pravnomočno, tožnik je imel možnost v spornem obdobju vložiti naknadni zahtevek za spremembo količin, pa tega ni storil, zato je prvostopenjski organ za preseženo količino kerozina utemeljeno na podlagi 16. člena ZTro-UPB3 obračunal trošarino. Presežena količina namreč ni imela pokritja, ki ga nalaga na podlagi ZTro izdano dovoljenje, zato je tudi po presoji sodišča šlo za nezakonito pridobljene trošarinske izdelke, za katere je potrebno plačati trošarino. Dopis Generalnega carinskega urada pa tudi po mnenju sodišča v konkretnem primeru ni pravnorelevanten iz že zgoraj navedenih razlogov.

Po presoji sodišča v postopku niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka, na katere se sklicuje tožnik. Izpodbijana odločba vsebuje razloge in zakonsko podlago, na kateri temelji odločitev.

Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za izvedbo glavne obravnave, saj v zadevi ni sporno dejansko stanje, pač pa uporaba prava (59. člen Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 s spremembami, v nadaljevanju ZUS-1).

Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožnikovi ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.