Jedro

Če meni, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o oprostitvi plačila potrebnih izdatkov in nagrade pooblaščenca oškodovanke, ki so bili obsojenki s pravnomočno sodbo naloženi v plačilo, nima prav, saj obdolženec, ki je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, plačila teh stroškov ne more biti oproščen.

Izrek

Pritožba zagovornika obsojene M.P. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom IV K 15267/2019 z dne 17. 9. 2021 na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) prošnjo obsojene M.P., vloženo po zagovorniku odvetniku mag. M.V. za oprostitev plačila sodne takse z dne 30. 6. 2021, dopolnjeno po zagovorniku z vlogo z dne 30. 8. 2021, zavrglo. Odločilo je, da rok za plačilo sodne takse v znesku 1.131,00 EUR in rok za ugovor zoper plačilni nalog IV K 15267/2019 z dne 17. 6. 2021 začneta teči naslednji dan po vročitvi sklepa.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obsojenke zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka, kot navaja v uvodu pritožbe, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V uvodu navedene pritožbene razloge pritožba pojasni s trditvijo, da je sklep sodišča prve stopnje nepravilen in nezakonit, ker je obsojenka vložila predlog za oprostitev plačila vseh stroškov kazenskega postopka, o katerem bi moralo sodišče vsebinsko odločiti, pri tem tudi o oprostitvi plačila sodnih taks, in da je obsojenka podala popolno vlogo oziroma prošnjo za oprostitev sodnih taks, zato bi moralo sodišče o njej vsebinsko odločiti, ne pa jo zavreči. 5. Pritožbi ni mogoče pritrditi. M.P. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 15267/2019 z dne 6. 11. 2020 spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izrečena ji je bila pogojna obsodba, v kateri ji je bila pogojna obsodba preklicana in v pogojni obsodbi določena kazen izrečena. Oškodovanki je bil delno prisojen premoženjskopravni zahtevek, glede stroškov pa je bilo odločeno, da je obsojenka dolžna po prvem odstavku 95. člena ZKP plačati stroške kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe, saj drugi stroški niso bili zaznamovani, hkrati pa je bilo odločeno, da je dolžna plačati tudi nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca oškodovanke, o katerih višini bo odločeno s posebnim sklepom, ko bodo priglašeni. S sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 15267/2019 z dne 12. 5. 2021 sta bili pritožbi obsojenke in njenega zagovornika kot neutemeljeni zavrnjeni in je bila sodba sodišča prve stopnje potrjena, glede stroškov pritožbenega postopka pa je bilo odločeno, da je obsojenka dolžna plačati sodno takso v znesku 360,00 EUR. Sodišče prve stopnje je 17. 6. 2021 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, določene in odmerjene na prvi in drugi stopnji v skupnem znesku 1.131,00 EUR, po prejemu plačilnega naloga pa je obsojenka po zagovorniku 30. 6. 2021 podala prošnjo za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, kot je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, ki je pojasnilo še, da drugi stroški postopka, razen sodne takse, obsojenki niso bili naloženi v plačilo, zaradi česar je njeno vlogo obravnavalo kot prošnjo za oprostitev plačila sodne takse. Kot je razvidno iz podatkov spisa in razlogov napadenega sklepa, je sodišče prve stopnje obsojenko pozvalo, da v roku osmih dni prošnjo za oprostitev plačila sodne takse dopolni tako, da bo sposobna za obravnavanje, v pozivu za dopolnitev prošnje za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, ki sta ga obsojenka in njen zagovornik prejela 4. 8. 2021, pa je natančno navedlo, s katerimi sestavinami mora biti vloga dopolnjena, da jo bo lahko obravnavalo. Vloga v navedenem času ni bila dopolnjena, saj se je rok osmih dni, ki ga je določilo sodišče, iztekel 23. 8. 2021, dopolnitev vloge pa je sodišče, ne da bi bila zamuda pojasnjena, prejelo šele 30. 8. 2021, zaradi česar je vlogo utemeljeno zavrglo.

6. Pregled zadeve je tako pokazal, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in da pritožba ni utemeljena. Zagovornik v pritožbi navaja, da je obsojenka vložila predlog za oprostitev plačila vseh stroškov kazenskega postopka, o katerem bi moralo sodišče vsebinsko odločiti, „v tem kontekstu tudi o oprostitvi plačila sodnih taks“. Sodišče prve stopnje pa je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da drugi stroški kazenskega postopka, o katerih bi lahko odločalo v zvezi s prošnjo obsojenke, da se jo plačila stroškov oprosti, niso nastali, zato pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo odločati še o drugih stroških. Če meni, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o oprostitvi plačila potrebnih izdatkov in nagrade pooblaščenca oškodovanke, ki so bili obsojenki s pravnomočno sodbo naloženi v plačilo, nima prav, saj obdolženec, ki je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, plačila teh stroškov ne more biti oproščen. Sodišče sme obdolženca oprostiti povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati (četrti odstavek 95. člena ZKP), med te stroške pa ne sodijo potrebni izdatki in nagrada pooblaščenca, ki je v kazenskem postopku zastopal oškodovanca.

7. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je vlogo obsojenke, ker ni bila pravočasno dopolnjena, da bi bila sposobna za obravnavo, zavrglo. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožbena navedba, da je bila podana popolna vloga in bi moralo sodišče o njej vsebinsko odločiti, pa prav tako neutemeljena, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obsojenke odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

9. V postopkih odločanja o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks se sodna taksa ne plača, zato obsojenki plačilo sodne takse zaradi neuspešne pritožbe ni bilo naloženo (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).