- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Ips 128/2003
ECLI:SI:VSRS:2004:I.IPS.128.2003 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zasebni tožilec ni upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Izrek
Zahteva zasebnega tožilca A.A. za varstvo zakonitosti se zavrže.
Obrazložitev
S sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani je bila iz razloga po 1. točki 1. odstavka 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper A.K. zavrnjena obtožba za kaznivi dejanji razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ ter obrekovanja po 1. odstavku 170. člena KZ. Z isto sodbo je bil iz razloga po 3. točki 1. odstavka 358. člena ZKP oproščen obtožbe kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo zasebnega tožilca A.A. zoper navedeno sodbo zavrglo kot prepozno, pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca A.A. pa je zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper navedeno pravnomočno sodbo je dne 31.3.2003 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zasebni tožilec A.A. brez navedbe razlogov in predlagal "da tožilstvo zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi oziroma jo vloži na pristojno sodišče".
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in njegov zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki so v zakonu taksativno našteti, ni zasebnega tožilca. Glede na to, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zasebni tožilec A.A., ki te pravice nima, je zahteva nedovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo.