Jedro

Odločb toženca iz predhodnih upravnih postopkov ni mogoče ponovno presojati zaradi pravnomočnosti kot ustavne pravne kategorije. Tožeča stranka bi le z obnovo kot izrednim pravnim sredstvom lahko posegla v pravnomočno urejena upravna razmerja. Skladno z določili 260. člena ZUP pa je sodišče pravilno ugotovilo, da zatrjevani obnovitveni razlog (poslabšanje zdravstvenega stanja) ne predstavlja dejstva, ki bi obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 23. 11. 2007, ko je toženec zaradi neizpolnjevanja starostnega pogoja po 72. členu ZPIZ-92 zavrnil tožničino zahtevo z dne 1. 8. 2007 za priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine. Iz tožničine trditvene podlage ni razvidna zatrjevana popolna nezmožnost za delo, ki bi nastala pred moževo smrtjo oziroma v enem letu po njej, kar bi imelo lahko določeno pravno težo. Tudi pravna narava novih izvidov, ki izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja po pravilni oceni prvostopnega sodišča ne ustrezajo novim dokazom, skladno s 1. točko 260. člena ZUP.1

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 6. 2020 v zvezi s sklepom št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 8. 4. 2020 in dovolitev obnove postopka glede priznanja sorazmernega dela vdovske pokojnine. Zavrglo je tožbo v delu, da se tožeči stranki prizna pravica do sorazmernega dela vdovske pokojnine.

2. Predmetno sodno odločbo izpodbija tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodno odločbo spremeni tako, da tožeči stranki prizna pravico do obnove postopka na podlagi spremenjenega dejanskega stanja. Tožeča stranka sicer navaja, da izpodbija celotno sodbo, vendar je iz pritožbenih navedb razvidno, da ne soglaša s celotno sodno odločbo.

Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj ni upoštevano, da je zahtevo za obnovo postopka tožnica oprla na zdravstveno dokumentacijo in zdravstveno stanje, kjer se ji bolezen slabša že več kot deset let. V zadnjem letu je prišlo do ponovnega poslabšanja in sama ni zmožna za nobeno delo. Zaradi navedenega se ne more preživljati. Pred toženo stranko je vodila že več postopkov, vendar je bila vedno neuspešna. Pokojni mož jo je vzdrževal s svojim dohodkom. Zdravi se vse od leta 1999, kar lahko potrdijo zdravniški izvidi, česar tožena stranka ni upoštevala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodna odločba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem ter procesnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodna odločba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka že 1. 10. 2015 vložila prvo zahtevo za obnovo postopka in ponovno odmero pokojnine, ki je bila presojana v sodnem sporu pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem opr. št. Psp 307/2017 z dne 12. 10. 2017. Tožbeni zahtevek je bil delno zavrnjen, v delu je bila tožba zavržena. Drugo zahtevo za obnovo postopka in ponovno odmero pokojnine je tožeča stranka vložila 20. 11. 2017. Kot razlog je navedla poslabšanje zdravstvenega stanja, ki ji onemogoča opravljati delo. O zavrženi zahtevi za obnovo postopka s strani tožene stranke, ki je bila potrjena z dokončno odločbo z dne 18. 6. 2018, je ponovno presojalo pritožbeno sodišče v zadevi Psp 42/2019 z dne 7. 2. 2019 in potrdilo pravilnost odločitve tožene stranke. Tožeča stranka je dne 27. 3. 2019 podala tretjo zahtevo za obnovo postopka in ponovno odmero sorazmernega dela vdovske pokojnine ter pri tem navajala iste razloge, kot v svojih predhodnih vlogah. Toženec je s sklepom z dne 8. 4. 2020 tožničino zahtevo za obnovo postopka v zvezi s pravico do vdovske pokojnine zavrgel, kar je bilo potrjeno tudi v pritožbenem postopku z dokončno odločbo z dne 3. 6. 2020. Slednji odločbi sta predmet tega socialnega spora.

6. Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da odločb toženca iz predhodnih upravnih postopkov ni mogoče ponovno presojati zaradi pravnomočnosti kot ustavne pravne kategorije. Tožeča stranka bi le z obnovo kot izrednim pravnim sredstvom lahko posegla v pravnomočno urejena upravna razmerja. Skladno z določili 260. člena ZUP pa je sodišče pravilno ugotovilo, da zatrjevani obnovitveni razlog (poslabšanje zdravstvenega stanja) ne predstavlja dejstva, ki bi obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 23. 11. 2007, ko je toženec zaradi neizpolnjevanja starostnega pogoja po 72. členu ZPIZ-92 zavrnil tožničino zahtevo z dne 1. 8. 2007 za priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine. Iz tožničine trditvene podlage ni razvidna zatrjevana popolna nezmožnost za delo, ki bi nastala pred moževo smrtjo oziroma v enem letu po njej, kar bi imelo lahko določeno pravno težo. Tudi pravna narava novih izvidov, ki izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja po pravilni oceni prvostopnega sodišča ne ustrezajo novim dokazom, skladno s 1. točko 260. člena ZUP.1

7. Prvostopno sodišče je v 7. točki obrazložitve celo pravilno opozorilo, da je obnova postopka mogoča le v zvezi z dokončno odločbo, s katero je bilo vsebinsko odločeno v zadevi.2 Nenazadnje je sodišče ugotovilo tudi prekoračenje roka, opredeljenega v 263. členu ZUP, v delu, ko je tožnica zahtevala priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine pa je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, saj ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje v tem delu tožbe. Preostala pritožbena navajanja niso pravno relevantna in ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane.

8. Na podlagi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodno odločbo sodišča prve stopnje.

1 V 8. točki obrazložitve je sodišče opozorilo, da je bilo že v predhodnih sodnih postopkih opr. št. Psp 307/2017 z dne 12. 10. 2017 zvezi s prvostopno sodno odločbo XII Ps 254/2017 z dne 14. 6. 2017 ter opr. št. Psp 42/2019 z dne 7. 2. 2019 v zvezi s sodno odločbo XII Ps 888/2018 z dne 15. 11. 2018 podrobno obrazloženo zakaj ne gre za novo staro dejstvo oz. dokaz skladno s 1. točko 260. člena ZUP. 2 Gre za prizadevanje za spremembo dokončno ali pravnomočno urejenih upravno pravnih razmerjih, pri katerih pravic ali interesov strank ni več mogoče varovati v novem upravnem postopku.