Jedro

Prekrškovni organ je poizvedbo opravil izven organa oziroma pri tretji osebi, zato je treba šteti, da je bila poizvedba opravljena (najprej) z dnem odprave obvestila, torej dne 25. 9. 2018.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper J. D. ustavi.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Grosuplje je dne 2. 10. 2018 zoper storilca J. D. izdal plačilni nalog št. 5001001750080 zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Izrekel mu je globo v višini 500,00 EUR ter stransko sankcijo 5 kazenskih točk v cestnem prometu. Okrajno sodišče v Kočevju je s sodbo z dne 4. 3. 2019 zahtevo za sodno varstvo storilčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno in mu naložilo plačilo sodne takse v višini 100,00 EUR.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc zaradi kršitve določbe Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) po 3. točki 156. člena ZP-1, saj so podane druge okoliščine iz 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki izključujejo postopek o prekršku. Po navedbah vrhovnega državnega tožilca obravnavanega prekrškovnega postopka ni bilo dopustno začeti, saj je od dneva storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, do začetka postopka o prekršku preteklo več kot trideset dni (četrti odstavek 42. člena ZP-1). Postopek o prekršku se po uradni dolžnosti začne, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje (prvi odstavek 50. člena ZP-1). Vrhovni državni tožilec soglaša z zaključkom izpodbijane pravnomočne sodbe, da poizvedba o vozniku vozila, s katerim je bil storjen obravnavani prekršek, pomeni dejanje, s katerim se je začel postopek o prekršku. Vrhovni državni tožilec nasprotuje nadaljnjim zaključkom sodbe, da je bila poizvedba opravljena dne 13. 9. 2018, to je na dan sestave obvestila, s katerim je prekrškovni organ opravil poizvedbo. Trdi, da je prekrškovni organ poizvedbo opravil z odpravo obvestila naslovniku, to je dne 25. 9. 2018, pri čemer je potekel 30 dnevni rok za začetek prekrškovnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) poslalo storilcu in njegovim zagovornikom, ki v odgovoru z dne 18. 6. 2019 pritrjujejo navedbam zahteve.

B.

4. Postopka za prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni (četrti odstavek 42. člena ZP-1). Postopek o prekršku se po uradni dolžnosti začne, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje (prvi odstavek 50. člena ZP-1). Zakon ne določa, kdaj se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, vendar mora biti dejanje prekrškovnega organa tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje. Prav tako mora biti to prvo dejanje pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.1 Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da izraza „pregon“ ne kaže razumeti v smislu procesne funkcije pregona, pač pa kot izvedbo postopka o prekršku. Gre za vsa procesna dejanja, ki jih je potrebno izvesti, da lahko organ odloči o obstoju prekrška, storilčevi odgovornosti ter sankciji za prekršek.2 Dejanje organa, s katerim se začne postopek o prekršku, je tudi oprava poizvedb o dejstvih, ki so s takšno odločitvijo v relevantni zvezi.3

5. Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je bil obravnavani prekršek storjen dne 22. 8. 2018 ob 14.56. Prekrškovni organ je po ugotovitvi prekrška pri lastniku vozila pravni osebi E., d. d. opravil poizvedbe o vozniku vozila v času storitve obravnavanega prekrška. Oprava poizvedb pri navedeni pravni osebi tako predstavlja prvo dejanje prekrškovnega organa za odločitev o obstoju prekrška, storilcu in njegovi kazenski odgovornosti. Prekrškovni organ je poizvedbo opravil z obvestilom o ugotovljeni kršitvi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) št. 2240-334/2018/1 z dne 13. 9. 2018, pri čemer iz vročilnice št. 2240-334/2018/1 izhaja, da je prekrškovni organ naslovniku obvestilo odpravil dne 25. 9. 2018. Prekrškovni organ je poizvedbo opravil izven organa oziroma pri tretji osebi, zato je treba šteti, da je bila poizvedba opravljena (najprej) z dnem odprave obvestila, torej dne 25. 9. 2018. Od dneva storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa (prekoračitev hitrosti) dne 22. 8. 2018, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, do začetka postopka o prekršku dne 25. 9. 2018 je preteklo več kot 30 dni, zato prekrškovni organ postopka o prekršku ne bi smel začeti (četrti odstavek 42. člena ZP-1).

C.

6. Od dneva storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, do začetka postopka o prekršku je preteklo več kot 30 dni, zato prekrškovni organ skladno z določbo četrtega odstavka 42. člena ZP-1 postopka o prekršku ne bi smel začeti. Po ugotovitvi, da je podana kršitev 3. točke 156. člena ZP-1, saj so podane druge okoliščine iz 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki izključujejo postopek o prekršku, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo v skladu s 171. členom ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 426. člena ZKP spremenilo tako, da je postopek zoper storilca prekrška ustavilo.

7. Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena v zvezi s 148. členom ZP-1).

1 Sodba VSRS IV Ips 42/2015 z dne 15. 12. 2015. 2 Sodba VSRS IV Ips 13/2002 z dne 22. 3. 2002. 3 Sodbe VSRS IV Ips 50/2012 z dne 5. 7. 2012, IV Ips 44/2009 z dne 24. 9. 2009 in IV Ips 16/2011 z dne 31. 3. 2011.