Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določitev vrednosti spornega predmeta ne sme biti arbitrarna. Tak sklep jasno izhaja iz določbe 3. odstavka 44. člena ZPP, ki ureja korekturno dolžnost sodišča. Če je določitev vrednosti spornega predmeta mogoče opreti na objektivne oporne točke, potem je korekturna dolžnost sodišča ovsebinjena ravno s temi objektivnimi opornimi točkami.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo vrednost spornega predmeta na 40.100,00 EUR. Nato se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da se bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopila v reševanje stvarno pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Novem mestu.
2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnica. Sklicuje se na vse tri pritožbene razloge iz 338. člena ZPP(1) ter sodišču predlaga naj izpodbijani sklep bodisi spremeni bodisi razveljavi.
3. Trdi, da je pri zahtevku za nedopustnost izvršbe vrednost spora neocenljiva. Dalje meni, da se poleg vrednosti predmeta izvršbe v takšnih postopkih lahko pojavi niz raznih vrednosti, od različnih upniških terjatev do različnih predmetov, ki so predmet izvršbe. Zaključuje, da gre torej za spor, ki se ne nanaša na denarni zahtevek, zato vrednost spora določi tožeča stranka.
4. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in vsebinsko zavrnila njene teze.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Določitev vrednosti spornega predmeta ne sme biti arbitrarna. Tak sklep jasno izhaja iz določbe tretjega odstavka 44. člena ZPP(2), ki ureja korekturno dolžnost sodišča. Če je določitev vrednosti spornega predmeta mogoče opreti na objektivne oporne točke, potem je korekturna dolžnost sodišča ovsebinjena ravno s temi objektivnimi opornimi točkami.
7. V obravnavani zadevi, kjer gre za spor o nedopustnosti izvršbe, sta takšni oporni točki v resnici lahko dve. Ena je vrednost terjatve v izvršbi, druga pa vrednost predmeta izvršbe. Zato, da se sodišče opre na prvo merilo, bi govoril goli premoženjski interes. Zato, da se opre na drugo merilo, pa govori vrednost predmeta lastninske pravice, ki jo v pravdi za nedopustnost izvršbe tretji varuje.
8. Za rešitev v obravnavani zadevi se sodišču ni bilo treba odločiti, ali je bolj ustrezna prva ali druga oporna točka. Po obeh merilih je namreč oporna točka višja od razmejitvene vrednosti po pravilih o stvarni pristojnosti ter tudi od mejnega vrednostnega praga, ki omogoča postopek z revizijo.
9. Odločitev sodišča prve stopnje, da v mejah pooblastila za izvajanje korekturne dolžnosti določi vrednost spornega predmeta takšne vrednosti, da sta vprašanji stvarne pristojnosti in pravica do revizije nearbitrarno rešeni, je zato pravilna.
10. Pritožba ni utemeljena, podane tudi niso kršitve, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti. Na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).