Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika zahtevata od toženke, da jima plača odškodnino za premoženjsko škodo, ki sta jo utrpela ob dveh neurjih zaradi vdora meteornih voda. V postopku pred nižjima sodiščema sta trdila, da so bili njuni objekti poplavljeni zaradi gradbenih del na lokalni cesti, katerih naročiteljica in investitorka je bila toženka.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnikov, da jima je toženka dolžna plačati odškodnino v višini 38.063,46 EUR s pripadajočimi obrestmi za premoženjsko škodo. Odločilo je o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo. Presodilo je, da je zahtevek tožnikov po podlagi utemeljen. Odločitev o pravdnih stroških je pridržalo za končno odločbo. Pojasnilo je, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožnika nista zmogla dokaznega bremena o obstoju škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je dokazno breme o krivdi (iz razlogov sodbe izhaja, da tožnika nista izkazala, da je izvajalec opravljal gradnjo v nasprotju s PZI; da je toženka opustila nadzor nad gradbenimi deli; da sta tožnika prekludirana s predlaganimi dokazi v smeri neskrbne gradnje po izvajalcu) prevalilo na tožnika. Ravno neureditev odvodnjavanja ob gradnji meteorne kanalizacije je po zatrjevanju tožnikov ključni razlog za razlitje meteornih voda preko lokalne ceste. Da je takšno odvodnjavanje izvajalec gradbenih del ob sporni gradnji uredil, toženka ni izrecno zatrjevala in tudi ne dokazala, pri čemer je že iz fotografij, posnetih na dan škodnega dogodka, razvidno, da odtočni jarek za odtekanje meteornih voda v času gradnje na gradbišču ni bil izkopan. Ker toženka ni dokazala, da je škoda nastala brez njene krivde oziroma krivde izvajalca del, se ni razbremenila odškodninske odgovornosti.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali je mogoče ugotoviti protipravnost tožene stranke kot prvo predpostavko odškodninske odgovornosti za ravnanje, ki sploh ni opredeljeno kot takšno (torej protipravno) po mnenju dveh nepristranskih in neodvisnih izvedencev gradbene stroke? Če da, ali ne gre v tem primeru za bistveno kršitev določb pravdnega postopka v luči 15. alineje drugega odstavka 339. člena ZPP; (2) Ali je mogoče preložiti breme dokazovanja podane vzročne zveze, ki je povezana z vprašanjem krivde, iz tožeče stranke (oškodovanca) na toženo stranko? Če ne, ali bo oškodovanec z gotovostjo dokazal, da je vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo podana, četudi temu nasprotujeta dve izvedenski mnenji; (3) Če je kljub temu mogoče govoriti o tem, da je v predmetni zadevi naravna vzročna zveza med dogodkom in škodo podana, ali obstaja odškodninska odgovornost kljub temu, da so se pojavile okoliščine, ki pretrgajo vzročno zvezo v pravnem smislu; (4) Ali lahko sodišče tudi po prvem naroku za glavno obravnavo sprejme oziroma dopusti navajanja novih dejstev tožeče stranke, četudi ta ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku in četudi dopustitev tovrstnih dejstev zavleče reševanje spora? Če ne, kakšne so posledice postopka, v kolikor kljub temu to stori v škodo tožene stranke?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).