Jedro

Sodnik mora tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti: 1) na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi 2) potrebnosti pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog zagovornice obdolženega S. B. ml. za izločitev nedovoljenih dokazov z dne 4. 11. 2019 zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica posameznica na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugodila pisnemu predlogu zagovornice obdolženega S. B. ml. z dne 4. 11. 2019 (vloženemu na prvostopenjsko sodišče 5. 11. 2019) za izločitev nedovoljenih dokazov ter iz kazenskega spisa, opr. št. I K 18955/2015, izločila sledeče listine: odredbo, opr. št. I Kpd 17038/2013, z dne 09. 04. 2013, priloga C32; predlog ODT, Kt/1/693/11, priloga C33; analitično poročilo PU C. z dne 13. 05. 2014 s priloženimi tabelami, na l. št. 104 - 130, 132 - 138; dopis U., d. d., na l. št. 1091 spisa, priloga C9 - CD – bančna dokumentacija; dopis N. d. d., na l. št. 1092 spisa, priloga C10 - CD - bančna dokumentacija; dopis S., d. d., na l. št. 1095 spisa, priloga C31- CD - bančna dokumentacija; dopis A., d. d., na l. št. 1094 spisa, priloga C11 - C30 - bančna dokumentacija. Odredila je, da se po pravnomočnosti sklepa navedene listine zaprejo v poseben ovitek in se hranijo pri sodišču ločeno od drugih spisov.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega dostavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zagovornice obdolženega S. B. ml. za izločitev dokazov zavrne kot neutemeljen oziroma podrejeno, da napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje sicer ne oporeka utemeljenosti izpodbijanega sklepa glede navajanja ustavnosodnih podlag, ki so pomembne pri preizkušanju obrazloženosti odredb preiskovalnega sodnika, a ugotavlja drugače kot okrajna sodnica, da predmetna odredba preiskovalne sodnice za pridobitev bančnih podatkov gospodarske družbe S., d. o. o., preimenovane v T. E. z dne 9. 4. 2013, opr. št. I Kpd 17028/2013, zadosti vsem pogojem, ki sta jih v tej zvezi postavila Ustavno sodišče RS in Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Sodišče druge stopnje je namreč že v sklepu z dne 4. 2. 2020, opr. št. III Kp 59029/2010, zavzelo stališče, da izhajajoč iz dveh odločb Ustavnega sodišča RS1, sprejetih v skladu s presojo ESČP v zadevi Dragojević proti Hrvaški z dne 15. 1. 2015, mora sodnik tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti: 1) na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi 2) potrebnosti pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi. Dejstvo, da je predlog državnega tožilca za odreditev tega prikritega ukrepa obrazložen, preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da tudi sam kritično in poglobljeno presodi, ali k predlogu za odreditev prikritega preiskovalnega ukrepa predloženo dokazno gradivo opravičuje poseg v človekovo pravico, razlogi za njegovo presojo pa morajo biti razvidni iz obrazložitve sodne odredbe.

5. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku o protispisnosti ocene prvostopenjskega sodišča, da naj bi preiskovalna sodnica v preizkušani odredbi le navedla katera kazniva dejanja se osumljenim očitajo ″nato pa povzela opis dejanja oziroma očitke osumljencem iz predloga tožilstva, nazadnje pa zaključila, da je zaradi takšnega ravnanja osumljencev podan sum storitve kaznivega dejanja in zaradi ugotovitve podatkov, ki bi utegnili biti pomembni kot dokaz v kazenskem postopku, je potrebno izdati to odredbo″. Iz takšnega protispisnega povzemanja vsebine obrazložitve odredbe pa prvostopenjska sodnica v nadaljevanju naredi zmoten sklep, da „zaključek preiskovalne sodnice, torej, da je podan sum storitve kaznivega dejanja, ni z ničemer konkretiziran“. Prav tako sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da iz obrazložitve odredbe na izhaja, na podlagi česa je preiskovalna sodnica napravila zaključek, da obstoji sum storitve očitanih kaznivih dejanj. Po stališču prvostopenjskega sodišča bi morala preiskovalna sodnica ob izdaji odredbe ″presoditi″ ali k predlogu za odreditev prikritega preiskovalnega ukrepa predloženo dokazno gradivo upravičuje poseg v človekovo pravico, razlogi za presojo pa bi morali biti razvidni iz obrazložitve sodne odredbe.

6. V nasprotju s zgoraj strnjeno povzetimi protispisnimi razlogi izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da predmetna odreda preiskovalne sodnice izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa prvi odstavek 156. člena ZKP kot jih je sodišče druge stopnje izpostavilo že pod točko 4 obrazložitve tega sklepa. Pod točko 1 obrazložitve je preiskovalna sodnica pojasnila, da je prejela predlog Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 5. 4. 2013 skupaj s prilogami, kar pomeni, da je razpolagala z vsemi relevantnimi listinami, ki so bile podlaga za njeno odločitev. Pod točko 3, v kateri je utemeljila zahtevani dokazni standard, se je sklicevala na oceno kazenskih ovadb podanih po oškodovanih družbah ter obvestila pridobljena v predkazenskem postopku, še zlasti je konkretizirala, da njeni zaključki o podanem dokaznem standardu izhajajo iz javnih evidenc AJPES-a ter zbranih obvestil v kazenski ovadbi. Pod točko 3 je smiselno in s tehtnimi razlogi konkretizirala iz katerih dejstev in okoliščin izhaja dokazni standard, ki se zahteva za izdajo predmetne odredbe. Preiskovalna sodnica je navedla posamezne dokazne vire iz katerih izhaja obstoj razlogov za sum obravnavanega kaznivega dejanja. Že iz same vsebine obrazložitve nedvomno izhaja, da gre za njeno lastno presojo, ki jo je seveda lahko opravila v tolikšnem obsegu, kot je bilo to možno v dani fazi predkazenskega postopka. Zato na podlagi preizkusa odredbe preiskovalne sodnice ni mogoče zatrjevati, da predloga državnega tožilstva ni preizkusila glede njegove dokazne podprtosti.

7. Pod točko 4 odredbe pa je preiskovalna sodnica obrazložila tudi naslednji pogoj iz prvega odstavka 156. člena ZKP (potrebnost pridobitve zaupnih bančnih podatkov kot dokaza v kazenskem postopku). Pojasnila je, da bodo ″glede na okoliščine in dejstva o sklenitvi ter izvajanju poslov S. B. z odgovornimi osebami italijanske in avstrijske družbe ter glede na nadaljnje statusne spremembe družbe S., d. o. o., tako pridobljeni podatki služili kot dokaz v kazenskem postopku. Na podlagi pridobljenih podatkov bo mogoče ugotoviti finančno stanje družbe v času sklenitve in izvajanja pogodb ter ugotoviti, kdo je razpolagal s finančnimi sredstvi ter ali so bila uporabljena transparentno″.

8. Upoštevaje zgornje zaključke, je sodišče druge stopnje pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog zagovornice obdolženega S. B. ml. za izločitev nedovoljenih dokazov z dne 4. 11. 2019 zavrnilo kot neutemeljen. Pri pritožbenem obravnavanju predmetne kazenske zadeve sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP).

1 številki Up 1006/13 z dne 9. 6. 2016 in Up 326/14 z dne 6. 12. 2017