Up-327/00

30. 1. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe banke A. A., d.d., Ž. Z., in B. B. iz V. U., ki ju zastopa C. C. C., odvetnica v T. na seji senata dne 30. januarja 2001 s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 148/2000 z dne 6. 7. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. St 14/99 z dne 17. 5. 2000 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. B. zoper sklep iz prve točke tega izreka se v delu glede poplačila sorazmernega dela stroškov prodaje zastavljene nepremičnine iz ločene stečajne mase zavrže.

3.Ustavna pritožba A. A. se v preostalem delu ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Predmet izpodbijanih sklepov je ločitvena pravica A. A. kot stečajne upnice v stečajnem postopku nad družbo HOT hoteli - turizem, d.d., Š. Pritožnika se ne strinjata s pravnim stališčem sodišč, ki izhaja iz prvostopenjskega in drugostopenjskega sklepa, da se A. A. prizna ločitvena pravica le v višini prijavljene terjatve, to je brez obresti, obračunanih za čas stečajnega postopka. Po mnenju pritožnikov takšna odločitev sodišč temelji na napačni razlagi petega odstavka 131. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - v nadaljevanju ZPPSL). Menita, da se navedena zakonska določba nanaša le na tiste ločitvene pravice, ki so bile pridobljene na podlagi pravnega posla oziroma na podlagi zakona, ne pa tudi na ločitvene pravice, ki so bile pridobljene v izvršbi, saj naj bi se v slednem primeru v skladu s četrtim odstavkom 131. člena ZPPSL izvršba nadaljevala na podlagi sklepa iz četrtega odstavka 143. člena ZPPSL, pri tem pa naj bi se uporabljale ustrezne določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - ZIZ).

2.Pritožnikove navedbe se nadalje nanašajo na del izpodbijanega sklepa o poplačilu sorazmernega dela stroškov prodaje zastavljene nepremičnine. Pritožnika menita, da bi se ti morali poplačati iz kupnine, ne pa iz ločene stečajne mase.

Pritožbenemu sodišču očitata, da se o vprašanju vrstnega reda poravnave terjatev iz prejete kupnine v obrazložitvi sklepa sploh ni izjasnilo.

3.Pritožnika zatrjujeta, da izpodbijana odločitev krši ustavno pravico A. A. iz 67. člena Ustave, saj naj bi posegala v njen legitimni poslovni interes, ter da krši premoženjske pravice delničarjev, varovane s 33. členom Ustave.

B. - I.

4.V skladu s tretjo alineo prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če jo je vložila neupravičena oseba. Iz 50. člena ZUstS izhaja, da lahko ustavno pritožbo zoper sodno odločbo vloži tisti, ki so mu bile s to sodno odločbo prizadete človekove pravice ali temeljne svoboščine. To pa predpostavlja, da gre za osebo, ki je bila stranka v sodnem postopku, v katerem je bila ta odločba izdana, oziroma za osebo, na katero se zaradi oblikovalnega učinka ali širjenja subjektivnih mej pravnomočnosti učinek sodne odločbe neposredno razteza.

5.Kolikor B. B. nastopa (vlaga ustavno pritožbo) kot predsednik uprave A. A., torej kot njen zakoniti zastopnik, je to šteti za ravnanje A. A. in za njeno ustavno pritožbo. Kolikor pa B. B. vlaga ustavno pritožbo zase kot delničar A. A., pa je treba njegovo ustavno pritožbo zavreči, saj ni upravičena oseba. Banka kot delniška družba je kapitalska družba, samostojna pravna oseba, pravno ločena od svojih delničarjev in je sama nosilka pravic in obveznosti. Delničar ima na podlagi vloženega kapitala določene upravljalske in premoženjske pravice. Ni pa udeleženec pravnih razmerij, v katera stopa banka kot samostojen pravni subjekt. Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o pravicah A. A. kot stečajne upnice. Ta odločitev se nanaša le na A. A. V ničimer pa se neposredno ne nanaša na pravni položaj B. B. kot delničarja te banke. Zato slednji ni oseba, ki bi mu lahko bila z izpodbijanim sklepom kršena kakšna njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina, saj ni bil (niti ni mogel biti) stranka v postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, niti se pravni učinki tega sklepa nanj ne raztezajo.

B. - II.

6.Upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe v obravnavani zadevi je B. B. Vendar za zadevo v delu, ki se nanaša na vprašanje poplačila sorazmernega dela stroškov, nastalih s prodajo zastavljene nepremičnine, niso izčrpana vsa pravna sredstva. V tem delu je pritožbeno sodišče namreč razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločanje.

Ker je zadeva v tem delu še predmet odločanja v sodnem postopku, v skladu z 51. členom ZUstS ustavna pritožba v tem delu ni dopustna, saj ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev.

7.Dopustna pa je ustavna pritožba B. B. v preostalem delu, ki se nanaša na vprašanje ločitvene pravice za poplačilo obresti od dne začetka stečajnega postopa dalje. Zato je v nadaljevanju Ustavno sodišče obravnavalo ustavno pritožbo le z vidika pritožnice B. B. in le glede omenjenega vprašanja ter upoštevalo le v tej zvezi relevantne navedbe iz ustavne pritožbe.

B. - III.

8.Iz navedb v ustavni pritožbi izhaja predvsem pritožničino nestrinjanje s pravnim stališčem sodišča, po katerem se iz ločene stečajne mase poplača z ločitveno pravico zavarovana terjatev v višini prijavljene terjatve brez obresti, obračunanih od dne začetka stečajnega postopka dalje. Z nasprotovanjem takšnemu pravnemu stališču sodišča pritožnica zatrjuje napačno uporabo materialnega prava, predvsem napačno razlago petega odstavka 131. člena ZPPSL. Ustavno sodišče ni instanca rednemu sodstvu in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijani akt preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njim kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče se pri tem omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Tega izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Vsebina, kakršno je sodišče pripisalo petemu odstavku 131. člena ZPPSL, ni v nasprotju z Ustavo in ne pomeni posega v pravice iz 67. člena Ustave, katerih kršitev zatrjuje pritožnica. Ustavno sodišče nima pomislekov do izpodbijanega pravnega stališča glede razlage petega odstavka 131. člena ZPPSL; ta določba namreč jasno in nedvoumno določa, da z dnem začetka stečajnega postopka ločitvene pravice nehajo veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso dospele. Stališče pritožbenega sodišča, da ni videti podlage za razlikovanje med ločitvenimi pravicami, ki so nastale na podlagi zakona ali pravnega posla, in ločitvenimi pravicami, ki so nastale v izvršilnem postopku, je razumno obrazloženo. Višje sodišče je svojo odločitev oprlo na ustrezne določbe zakonov ter to odločitev tudi ustrezno obrazložilo.

9.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge in tretje alinee prvega odstavka 55. člena ter prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude