Jedro

Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno, ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na konec postopka (drugi odstavek 208. člena ZPP). Sodišče lahko torej svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo (zgolj) drugače oceni.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa se glede drugo tožene stranke zavrne in se omenjeni sklep v tem delu glede drugo tožene stranke potrdi.

II. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 19. 12. 2019 je sodišče prve stopnje (Okrožno sodišče v Ljubljani) odločilo: - da se postopek nadaljuje (I. točka izreka), - da ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper prvo toženo stranko (II. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da ga razveljavi in odloči, da je sodišče prve stopnje pristojno za odločanje o predmetni tožbi (s stroškovno posledico), oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje omenjenemu sodišču. V nadaljevanju podaja obširne razloge zoper odločitev o nepristojnosti (II. točka izreka).

3. Pritožba zoper odločitev o nadaljevanju postopka zoper drugo toženo stranko ni utemeljena.

4. Tožnik je dne 17. 12. 2016 vložil tožbo, v kateri od toženk zahteva plačilo 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2013 do plačila. Dne 13. 4. 2017 je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je pravdni postopek zoper prvo toženo stranko prekinjen od vložitve tožbe do odprave protiustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 (I. točka izreka), in hkrati odločilo, da se do odločitve sodišča o tožbenem zahtevku zoper prvo toženo stranko pravdni postopek prekine tudi zoper drugo toženo stranko. Dne 19. 12. 2019 je sodišče prve stopnje izdalo (pritožbeno izpodbijani) sklep, s katerim je odločilo, da se postopek nadaljuje (I. točka izreka), in da ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper prvo toženo stranko (to je Banko Slovenije). V obrazložitvi sklepa je (v zvezi z odločitvijo v I. točki izreka) pojasnilo, da zaradi sprejetja (uveljavitve) ZPSVIKOB1 pogojev za prekinitev postopka zoper prvo toženo stranko ni več, prav tako pa tudi, da ti niso več podani niti zoper drugo toženo stranko. Dne 5. 6. 2020 je nato izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je predmetni postopek zoper prvo toženo stranko prekinjen v skladu s sklepom Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020. Z ozirom na to (zadnjo prekinitev) je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 19. 12. 2019 presojalo zgolj glede odločitve o nadaljevanju postopka (I. točka izreka) zoper drugo toženo stranko.

5. Tožnikova pritožba glede odločitve o nadaljevanju postopka ne vsebuje nobenih (konkretnih) razlogov, prav tako pa ni bilo moč ugotoviti obstoja nobenih kršitev, na katere to sodišče ob pritožbenem odločanju pazi po uradni dolžnosti. S sklepom z dne 13. 4. 2017 je sodišče prve stopnje postopek zoper drugo toženko prekinilo, ker je presodilo, da predstavlja odločitev o zahtevku za povrnitev škode od prvo toženke v razmerju do zahtevka za povrnitev škode zoper drugo toženko (zaradi opustitve izpodbijanja odločbe o izrednih ukrepih) značaj predhodnega vprašanja, za katerega se je (v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP2) odločilo, da ga ne bo reševalo samo. Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno, ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na konec postopka (drugi odstavek 208. člena ZPP). Sodišče lahko torej svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo (zgolj) drugače oceni.3

6. Ker pritožbeni razlogi niso opredeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa glede drugo tožene stranke zavrnilo in sklep v tem delu glede drugo tožene stranke potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so del nadaljnjih pravdnih stroškov) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 72/19, 19/20 - odl. US. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 Glej V. Rijavec, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2010, 2. knjiga, str. 315 in 316.