Jedro

Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. H. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je pred smrtjo pri toženi stranki dopolnil več kot devet let pokojninske oziroma zavarovalne dobe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke, št. P 34-4046994 z dne 12. 1. 2004 in št. P-4046994 z dne 17. 9. 2004 ter tožnici priznalo pravico do družinske pokojnine po pokojnem očetu M. H., umrlem zaradi posledic poškodbe izven dela dne 10. 10. 2004, od 1. 9. 2000 dalje. Toženi stranki je naložilo, da o odmeri in izplačevanju družinske pokojnine odloči s posebno odločbo v 60 dneh in tožnici povrne s strani sodišča odmerjene stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z ugotovitvijo, da je bila tožnici priznana družinska pokojnina po pokojnem očetu M. H. pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Bosni in Hercegovini, vendar le glede na obdobje njegovega zavarovanja pri tem zavodu v času, ko se je kot vojaški obveznik nahajal v armadi BiH (v času od 6. 7. 1992 do 10. 10. 1994). To pa ne izključuje tožničine pravice do uveljavljanja družinske pokojnine iz naslova njegovega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri toženi stranki v času od 29. 9. 1978 do 28. 9. 1992 v trajanju več kot 10 let, upoštevaje, da je pok. M. H. v letu 1994 umrl zaradi poškodbe izven dela.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pok. M. H. umrl dne 10. 10. 1994 in sicer je padel kot borec armade BiH, ko je bil v tem svojstvu zavarovan za primer smrti pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BiH. Zato je lahko tožnica, kot njegova hčerka, uveljavljala družinsko pokojnino po njem le pri navedenem nosilcu zavarovanja, kjer je bila pravica do družinske pokojnine tudi priznana. Vsaj dokler ne bo ustreznega temelja v mednarodni pogodbi tožnica ne more uveljavljati istovrstne pravice na podlagi dopolnjene pokojninske dobe pok. očeta pri toženi stranki.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti.

7. Na podlagi prvega odstavka 250. člena ZPIZ-1 zavarovana oseba praviloma uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri zavodu, pri katerem je bila zavarovana. Na podlagi 393. člena ZPIZ-1 osebe, ki po uveljavitvi tega zakona nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu, imele pa so lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih, lahko uveljavljajo pravice iz pokojninskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določba ta zakon. Enako lahko na podlagi tretjega odstavka tega člena uveljavljajo pravico do družinske oziroma vdovske pokojnine pod pogoji, ki jih določa ta zakon, družinski člani zavarovane osebe, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane. V prvem odstavku 109. člena ZPIZ-1 kot edini pogoj za pridobitev družinske pokojnine po umrlem zavarovancu določa, da je zavarovanec dopolnil najmanj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe.

8. Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja kot pravno podlago za odločitev določbo drugega odstavka 250. člena ZPIZ-1, ki ureja uveljavljanje pravic za primer invalidnosti in smrti zavarovanca zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Ta določba bi prišla v poštev le, če bi pokojni M. H. umrl zaradi poškodbe pri delu, torej če bi tožnica, kot njegova hčerka, uveljavljala pravico na podlagi drugega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker pa ne gre za tak primer, sta nižji sodišči pravilno upoštevali določbo prvega odstavka 250. člena ZPIZ-1 v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 393. člena ZPIZ-1. V takem primeru pa zavarovanje pri toženi stranki v času smrti zavarovanca ni predpisano kot pogoj za priznanje pravice do družinske pokojnine.

9. Pravilna je tudi presoja obeh sodišč, da za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. H. umrl kot pripadnik tuje vojske, bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da ima tožnica, kot njegova hčerka, pravico do družinske pokojnine, glede na to, da še ni dopolnila 15 let starosti.

10. Tudi sklicevanje tožene stranke na 177. člen ZPIZ-1 in v tej zvezi na sodno prakso je neutemeljeno. V obravnavani zadevi gre namreč za drugačno dejansko stanje. Tožnici je bila po pok. zavarovancu v BiH priznana družinska pokojnina le na podlagi pokojninske dobe, dosežene v času služenja v vojski BiH, ne pa tudi ob upoštevanju pokojninske ali zavarovalne dobe v Republiki Sloveniji. Brez podlage je zatrjevanje, da kaj takega izhaja iz dejstva, da je bila družinska pokojnina odmerjena v najvišjem možnem odstotku zaradi vzroka smrti. Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da družinska pokojnina v BiH ni bila ne priznana in ne odmerjena z upoštevanjem pokojninske oziroma zavarovalne dobe pri toženi stranki (1).

11. Glede na navedeno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe materialnega prava ni zmotno uporabilo. Zato je bilo potrebno na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrniti.

Op. št. (1): Enaka stališča je Vrhovno sodišče zastopalo v sodbi VIII Ips 136/2007 z dne 9. 9. 2008.