10. 7. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., na seji senata dne 1. julija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. IV Ips 17/2000 z dne 22. 6. 2000 v zvezi z odločbo Senata za prekrške št. Pp-5381/99 z dne 12. 11. 1999 in z odločbo Sodnika za prekrške v Sežani št. P-519/99 z dne 16. 6. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena zahteva za sodno varstvo zoper odločbo Senata za prekrške v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Sežani. S to pravnomočno odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prometnega prekrška (vožnja pod vplivom alkohola, 1,81 grama alkohola na kilogram krvi) po c) točki četrtega odstavka in po petem odstavku 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - ZVCP). Izrečena mu je bila denarna kazen v znesku 120 000 SIT in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ugodi ustavni pritožbi in sodbo Vrhovnega sodišča odpravi.

2.V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in kršitev svobode dela (49. člen Ustave). V zvezi z zatrjevano kršitvijo 22. člena Ustave navede, da mu je bila s tem, ko je senat njegovo pritožbo zavrnil, kršena pravica do enakega obravnavanja pred državnimi organi. Senat naj bi v zadevi enakega prekrška z odločbo št. 5290/98 razveljavil odvzem vozniškega dovoljenja. Takšno ravnanje senata in Vrhovnega sodišča naj bi pomenilo tudi kršitev "pravice do dela." Pritožnik navaja, da je po poklicu voznik, zato brez vozniškega dovoljenja ne more opravljati svojega poklica, in da mora preživljati štiričlansko družino. Meni, da so kazni, izrečene v postopku o prekršku, ki temeljijo na napačni uporabi materialnega prava, izrečene tako poklicnim kot amaterskim voznikom, diskriminatorne. S temi navedbami pritožnik obrazloži tudi kršitev "pravice do dela."

B.

3.Po določbi 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZustS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Iz te določbe izhaja zahteva, da pritožnik ne samo formalno vloži in izčrpa vsa pravna sredstva, temveč tudi zahteva, da mora v njih vsebinsko uveljavljati domnevne kršitve, na katere se sklicuje v ustavni pritožbi. To pomeni, da mora biti podana tudi vsebinska (materialna) izčrpanost zatrjevanih kršitev v izčrpanih pravnih sredstvih.

4.Očitka pritožnika o kršitvi enakega varstva pravic (22. člen Ustave) v postopku o prekršku in o kršitvi "pravice do dela" (49. člen Ustave) Ustavno sodišče ne more presojati, ker ga pritožnik ni uveljavljal niti v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo niti v zahtevi za sodno varstvo. Zato ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev in je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer