Jedro

Za uveljavitev ugodnosti oprostitve plačila carine po 1. odstavku 30. b oziroma 32. členu prečiščenega besedila carinskega zakona (Ur. l. SFRJ, št. 34/90) morajo osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe, po 2. odstavku tega člena carinskega zakona pristojni carinarnici predložiti poleg potrdila upravnega organa za ekonomske odnose s tujino, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka tega člena (da tuja oseba vlaga za več kot 5 let; da znaša vloga tuje osebe najmanj 20 % celotnega vlaganja), predložiti tudi specifikacijo opreme po tarifnih številkah in oznakah carinske tarife, ki jo overi ta upravni organ, sedaj tožena stranka, ki vodi tudi posebni register pogodb o vlaganju po določbah 24. člena zakona o tujih vlaganjih (ZTV, Ur. l. SFRJ, št. 77/88). Brez potrdila in overjene specifikacije tožena stranka ne more uveljaviti ugodnosti oprostitve plačila carine, torej ne more uveljaviti te pravice, zato lahko sproži upravni spor zoper izpodbijani akt, ki je po vsebini zavrnilna odločba in ne obvestilo kot navaja tožena stranka. Zahtevo za potrdilo na podlagi evidence iz registra pogodb o vlaganju bi morala tožena stranka obravnavati po določbah 171. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in izdati potrdilo ali pa posebno odločbo o zavrnitvi zahteve za potrdilo; overovitev specifikacije pa bi morala obravnavati po določbah 172. člena ZUP in po predhodni ugotovitvi dejstev v posebnem ugotovitvenem postopku specifikacijo overiti ali pa izdati posebno odločbo o zavrnitvi overovitve (potrdila). Tudi vsaka odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila mora imeti obliko in sestavne dele odločbe po določbah 206. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Izpodbijani dopis, s katerim je tožena stranka zavrnila zahtevo za izdajo potrdila, tega nima, bistvena pomanjkljivost pa je v tem, da niso ugotovljene dejanske okoliščine ter dejansko stanje in pravni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka odločila. Zato sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti. Sodišče torej na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora, ker v bistvenih točkah niso ugotovljene, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije z dne 09. 12. 1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo v obliki dopisa je tožena stranka zavrnila zahtevek tožeče stranke z dne 27. 10. 1993 za potrditev specifikacije opreme v višini 400.000 ATS (avtomobila RENAULT ESPACE) za brezcarinski uvoz te opreme iz naslova vloge tuje osebe za oprostitev plačila carine in drugih uvoznih dajatev za opremo v okviru skupnega zneska 1.5000.000,00 ATS. Kot razlog je navedla, da v skladu z 32. členom carinskega zakona (prečiščeno besedilo) in sklepom Medresorske komisije podjetje (tožeča stranka) ni registrirano za dejavnost, za katero naj bi se ta oprema uporabljala.

V tožbi tožeča stranka navaja, da izpodbijani dopis brez pravnega pouka, ki ga je prejela dne 14. 12. 1993, pomeni negativno odločbo - zavrnitev izdaje potrdila. Zato vlaga pravočasno tožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe predpisa. Zatrjuje, da je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije z odločbo z dne 12. 08. 1992 ocenilo ustavnost pogodbe med tožečo stranko kot domačim vlagateljem in tujim vlagateljem iz Republike Hrvaške in jo vpisalo v register ter da je registrirana pogodba sklenjena izključno za dejavnost opravljanja transportnih storitev in prevoz za lastne potrebe z dostavnim vozilom, za kar mu je enkrat na podlagi 32. člena carinskega zakona že izdalo potrdilo o oprostitvi carinskih dajatev za uvoz dostavnega vozila. Z vlogo z dne 27. 10. 1993 je tožeča stranka ponovno zaprosila za izdajo potrdila o oprostitvi carinskih dajatev za uvoz opreme na podlagi registrirane pogodbe, kombinirano vozilo za prevoz oseb in stvari. Urad za standardizacijo in meroslovje to vozilo uvršča po standardu - JUS v kategorijo kombi vozil z decimalno klasifikacijo - avtomobil za kombiniran prevoz. Dejavnost tožeče stranke je razvidna iz sodnega sklepa o registraciji in iz pogodbe o skupnem vlaganju. Zato predlaga sodišču, da izpodbijani upravni akt odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je izpodbijani dopis zgolj obvestilo tožeči stranki in predlaga, da sodišče tožbi ugodi. Tožba je utemeljena.

Za uveljavitev ugodnosti oprostitve plačila carine po 1. odstavku 30. b oziroma 32. členu prečiščenega besedila carinskega zakona (Ur. l. SFRJ, št. 34/90) morajo osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe, po 2. odstavku tega člena carinskega zakona pristojni carinarnici predložiti poleg potrdila upravnega organa za ekonomske odnose s tujino, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka tega člena (da tuja oseba vlaga za več kot 5 let; da znaša vloga tuje osebe najmanj 20 % celotnega vlaganja), predložiti tudi specifikacijo opreme po tarifnih številkah in oznakah carinske tarife, ki jo overi ta upravni organ, sedaj tožena stranka, ki vodi tudi posebni register pogodb o vlaganju po določbah 24. člena zakona o tujih vlaganjih (ZTV, Ur. l. SFRJ, št. 77/88). Brez potrdila in overjene specifikacije tožena stranka ne more uveljaviti ugodnosti oprostitve plačila carine, torej ne more uveljaviti te pravice, zato lahko sproži upravni spor zoper izpodbijani akt, ki je po vsebini zavrnilna odločba in ne obvestilo kot navaja tožena stranka. Zahtevo za potrdilo na podlagi evidence iz registra pogodb o vlaganju bi morala tožena stranka obravnavati po določbah 171. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in izdati potrdilo ali pa posebno odločbo o zavrnitvi zahteve za potrdilo; overovitev specifikacije pa bi morala obravnavati po določbah 172. člena ZUP in po predhodni ugotovitvi dejstev v posebnem ugotovitvenem postopku specifikacijo overiti ali pa izdati posebno odločbo o zavrnitvi overovitve (potrdila). Tudi vsaka odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila mora imeti obliko in sestavne dele odločbe po določbah 206. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Izpodbijani dopis, s katerim je tožena stranka zavrnila zahtevo za izdajo potrdila, tega nima, bistvena pomanjkljivost pa je v tem, da niso ugotovljene dejanske okoliščine ter dejansko stanje in pravni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka odločila. Zato sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.

Sodišče torej na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora, ker v bistvenih točkah niso ugotovljene, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Določbe ZUP, CZ, ZTV in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).