Jedro

Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil postopek vročanja opravljen v skladu z 2. odst. 142. člena ZPP/77. Poleg tega pa iz povratnice izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu, kjer dolžnik že vsaj od leta 1992 nima prijavljenega stalnega bivališča. Ker obstaja dvom, da je bil sklep o izvršbi dolžniku res vročen že 12.05.1999, točnega datuma vročitve pa ni moč ugotoviti, je potrebno šteti za resnične dolžnikove navedbe, da je ugovor vložil takoj, ko je sklep o izvršbi prejel.

Izrek

Pritožbi z dne 21.06.1999 se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 26.05.1999 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 26.05.1999 s sklepom zavrglo ugovor dolžnika kot prepozen, ker je štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi prejel dne 12.05.1999. Dolžnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da sklep o izvršbi ni bil poslan na njegov naslov S... ampak na naslov Pot ..., kjer ne stanuje več in mu je sklep z zamudo izročila njegova teta, ki pa za dvigovanje priporočene pošte ni bila pooblaščena. V dokaz resničnosti svojih navedb pa je pritožbi priložil kopije identifikacijskih dokumentov. Sodišče prve stopnje je, v zvezi z zaprosilom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19.01.2000 (glej 2. odst. 361. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ), naj pojasni okoliščine vročitve sklepa o izvršbi z dne 11.05.1998, dne 21.06.2000 opravilo narok, na katerem je dolžnik, ko mu je bil predočen podpis na povratnici, povedal, da ta ni njegov temveč od tete ali od mame. Povedal je tudi, da se točnega datuma vročitve ne spomni, ve pa, da je ugovor napisal takoj, ko mu je bil sklep o izvršbi vročen. Pritožba je utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) posebnih določb o vročanju sodnih pošiljk nima. Zato se glede vročanja sklepov o izvršbi na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77). Po določbi 142. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ je za vročitev sklepa o izvršbi predvideno osebno vročanje. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil postopek vročanja opravljen v skladu z 2. odst. navedenega člena. Poleg tega pa iz povratnice pripete k list. št. 5 izhaja, da je bila vročitev opravljena dne 12.05.1999 na naslovu Pot ... , Ljubljana. Na navedenem naslovu pa glede na pritožbi priložene kopije identifikacijskih dokumentov - osebne izkaznice, potrdila o državljanstvu in potnega lista (priloga B6), dolžnik že vsaj od leta 1992 nima prijavljenega stalnega bivališča. Glede na to, da sodišče druge stopnje dvomi, da je bil sklep o izvršbi dolžniku res vročen že 12.05.1999, točnega datuma vročitve pa ni moč ugotoviti, je potrebno šteti za resnične dolžnikove pritožbene navedbe, da je ugovor vložil takoj, ko je sklep o izvršbi prejel. Zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor zavrglo kot prepozen. Sodišče druge stopnje je v skladu z navedenim pritožbi z dne 21.06.1999 ugodilo in izpodbijani sklep z dne 26.05.1999 na podlagi 3. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati dolžnikov pravočasen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in o njem odločiti. Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).