Jedro

Če je zasebna tožba vložena po preteku trimesečnega roka od storitve kaznivega dejanja, mora zasebni tožilec zanesljivo dokazati, kdaj je izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Ker sta o tem zaslišani priči izpovedali preveč nedoločno, bi moralo sodišče 1. stopnje izvesti še kontrolne dokaze. Zato je bilo treba obsodilno sodbo razveljaviti.

Izrek

Pritožbi obdolženega J. P. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo obdolženega J. P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po I. odstavku 171. člena Kazenskega zakonika. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo en mesec zapora s preizkusno dobo enega leta. Po I. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku je bil obdolženec dolžan povrniti zasebnemu tožilcu J. I. njegove potrebne izdatke ter nagrado in potrebne izdatke njegovega pooblaščenca in plačati povprečnino 60.000,00 SIT.

Z isto sodbo je v drugem delu sodišče prve stopnje zavrglo obtožbo v isti zasebni tožbi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Stroške tega dela sodbe je naložilo zasebnemu tožilcu, kateremu je odmerilo tudi 60.000,00 SIT povprečnine.

Zoper obsodilni del sodbe se je pritožil obdolženec po zagovorniku iz vseh pritožbenih razlogov in Višjemu sodišču v Celju predlagal, naj pritožbi ugodi in napadeni del sodbe spremeni tako, da obdolženega oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja ter naprti zasebnemu tožilcu plačilo obdolženčevih stroškov postopka, podredno pa naj sodbo v napadenem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v razveljavljenem delu v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik v pritožbi navaja, da se je sodišču prve stopnje tekom postopka pripetila absolutna bistvena kršitev postopka, ki je imela za posledico izrek nezakonite obsodilne kazenske sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč v celoti oprlo svojo sodbo v obsodilnem delu na pričanje zasebnega tožilca, tega pa je na glavni obravnavi dne 29.11.2002 podučilo, kot to izhaja iz zapisnika te glavne obravnave, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na posamezna vprašanja. Torej ga je podučilo, kot bi bil obdolženec in ne zasebni tožilec, kateri je kot priča dolžan govoriti resnico in ga je treba opozoriti, da je krivo pričanje kaznivo dejanje. Zato je pritožnik prepričan, da sodišče sodbe ne more opirati na pričanje tako podučenega zasebnega tožilca. Navaja še, da bi sodišče moralo celotno tožbo zavreči, saj je bila prepozno vložena. Takšno dejstvo izhaja iz pričanja M. L., ki je na glavni obravnavi kar pet krat zatrdil, da je zasebnega tožilca o pogovoru z obdolžencem obvestil v letu 1999. Priča S. M. pa je v svoji izpovedbi povedal, da se je z zasebnim tožilcem pogovarjal kakšna dva do tri mesece po tistem, ko se je pogovarjal z obdolženim. Nepomembno pa tudi ni dejstvo, da je zasebni tožilec vložil zasebno tožbo isti dan, ko je L. d. P. vložila pritožbo zoper sodbo, s katero je obdolženi uspel dokazati lovski družini, da je bil nezakonito izključen iz njenega članstva. Najbolj pa se je pri pravdanju zoper obdolženca v tej pravdni zadevi angažiral ravno zasebni tožilec. Zaradi navedenega je obdolženi prepričan, da obstoji ne samo dvom, temveč prepričanje, da zasebni tožilec ni uspel dokazati, da naj bi izvedel za kaznivo dejanje in storilca dne 30.08.2000. Obdolženi v pritožbi tudi navaja, da se mu poraja dvom o tem, ali sta priči sploh smeli zasebnega tožilca obveščati o razgovoru med njima kot uradnima osebama in obdolžencem. V tem namreč vidi kršitev postopka, saj so bili v postopku v škodo obdolženca uporabljeni takšni dokazi, za katere obdolženec meni, da ne bi smeli biti uporabljeni, in bi morali biti izločeni iz postopka. Za konec pa je obdolženi še enkrat zatrdil, da ni izgovoril niti ene same besede, kot mu je očitana na račun zasebnega tožilca.

Kljub pripombi sodnice k pritožbi, v kateri pojasnjuje, kako je prišlo do napake pri pisanju zapisnika in ne pri podajanju pravnega pouka zasebnemu tožilcu, sodišče druge stopnje tega ne more sprejeti, saj je bil pravni pouk narobe podan kar dvakrat in zato ne more slediti tej pripombi.

Glede na izpovedbe prič in navedbe obdolženca v pritožbi pa sodišče druge stopnje meni, da bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti še dodatne dokaze, ki bi dokazovali, da upravičeno verjame zasebnemu tožilcu, da je šele 30.08.2000 izvedel za kaznivo dejane in storilca. Priča M. L. je namreč res na glavni obravnavi večkrat zatrdil, da je zasebnemu tožilcu povedal o pogovoru z obdolžencem v letu 1999, vendar je svoje prepričanje vezal na obdobje opravljanja prakse na Policijski postaji Šmarje pri Jelšah, ki je bilo po njegovem zatrjevanju leta 1998 in, da je od tega časa do takrat, ko je govoril z zasebnim tožilcem preteklo leto ali leto in pol, kar pa je sporno, saj sta bila policista na obisku pri obdolžencu v juliju 1999. Iz poročila o tem razgovoru pa izhaja, da je to bilo najkasneje 09.07.1999. Ta ista priča tudi je povedala, da sta se z zasebnim tožilcem najprej pogovarjala o študiju, saj sta skupaj študirala. Zasebni tožilec pa je o tem povedal, da je s študijem pričel šele v letu 1999 in se v tem primeru ne bi mogel že tega leta v začetku šolskega leta pogovarjati o študiju, ki ga je vpisal šele septembra 1999. Priča S. M. je namreč povedal, da se točno ne spominja leta, ko je govoril z zasebnim tožilcem, spomni se pa, da je to bilo začetkom šolskega leta, ker imajo policisti takrat določene aktivnosti.

Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da izpovedbi obeh policistov nista nedovoljeni dokaz, ker sta bila policista na obisku pri obdolžencu zaradi druge zadeve in nista zbirala podatkov o tem kaznivem dejanju.

Tudi po mnenju sodišča druge stopnje zaenkrat ni z gotovostjo dokazano, kdaj je zasebni tožilec izvedel za to kaznivo dejanje in storilca.

Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi obdolženca ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti izvedene dokaze in pridobiti dodatne dokaze, ki bi bolj trdno dokazovali, da je zasebni tožilec res izvedel za kaznivo dejanje in storilca dne 30.08.2000. Predvsem je potrebno pridobiti potrdilo o vpisu v prvi letnik oz. v začetek študija zasebnega tožilca, kakor tudi priče M. L.. Sicer pa bo moralo pojasniti, kako naj bi obdolženec zmotno mislil, da je policistoma govoril resnico o zasebnem tožilcu. Šele tako dopolnjen postopek bo namreč lahko dal trdno podlago za zaključek o pravočasnosti vložene zasebne tožbe.