Jedro

Če sodišče k zapuščinski obravnavi ni vabilo zakonitih dedičev, je podana bistvena kršitev postopka po 7. tč. čl. 354/II ZPP v zvezi s čl. 163 ZD.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju po pok. Blažu Sodinu umrlem dne 9. 2. 1947 ugotovilo, da je s pravnomočno delno odločbo OC, OS za družbenoekonomski razvoj z dne 20. 12. 1993 bila vzpostavljena lastninska pravica na zapustnika pri nepremičnini vpisani pri vl. št. 773 k.o. B. in vl. št. 1203 k.o. Z. do celote obeh vložkov, ki v naravi predstavljajo cca 17 ha gozda. Ker je pokojni A. sklenil s svojo ženo AB dne 16. 11. 1946 vkupnostno in dedinjsko pogodbo v smislu tedaj veljavnih paragrafov 1233 in 1248 Občnega državljanskega zakonika (ODZ), s katero sta določila občo skupnost svojega premoženja, vpisanega v vl. št. 6 k.o. B. in 250 k.o. C. za vsakega do 1/2 in določila vzajemno drug drugega za dediča tega premoženja, je štelo, da prihaja v poštev kot dedinja tega premoženja zapustnikova žena U. Nato je ocenilo, da po pok. U. S. (kdaj je U. S. umrla iz sklepa ni razvidno) pride v poštev kot dedič na podlagi oporoke z dne 10. 10. 1980 M. K.. Ker ima oporoka določbe glede tega premoženja v smislu čl. 81 Zakona o denacionalizaciji, je razglasilo za dediča tega premoženja M. K. in odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise do celote obeh vložkov.

Zoper ta sklep se je pritožil F. S., nečak pok. B.S., iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 353/I Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Očital je sodišču prve stopnje, da ni k zapuščinski obravnavi po pok. B. S. vabilo njega, niti njegovega zastopnika ali ostalih zakonitev dedičev. Tako se ni mogel izjasniti niti glede veljavnosti vkupnostne in dedinjske pogodbe, niti oporoke, na podlagi katere je sodišče prve stopnje odločalo. Trdi, da je oporoka U.S. z dne 10. 10. 1980 verjetno ponarejena, ker so podpisi prič na tej oporoki drugačni kot na oporoki z dne 6. 1. 1983, na podlagi katere je po pok. U.S. v zapuščinskem postopku D 705/83 dedoval M.K.. Tudi podpis U.S. je po mnenju pritožbe na oporoki z dne 10. 10. 1980 očitno kopiran iz oporoke z dne 6. 1. 1983. Ne glede na to, pa velja tista oporoka, ki je kasneje sestavljena, torej oporoka z dne 6. 1. 1983, v kateri pa ni omenjeno nacionalizirano premoženje.

Po mnenju pritožnika je vprašljiva tudi veljavnost vkupnostne in dedinjske pogodbe. V vsakem primeru pa je vprašljiv obseg premoženja in predvsem, kdaj je bilo premoženje pokojnemu B. S. odvzeto - ali pred ali po sklenitvi vkupnostne in dedinjske pogodbe. Iz te pogodbe je razvidno, da se vzpostavlja vkupnost premoženja, vpisanega v vl. št. 6 k.o. B. in vl. št. 250 k.o. C. Z delno odločbo pa je bilo vrnjeno premoženje, ki je predmet tega zapuščinskega postopka in je vpisano v vl.št. 773 k.o. B. in vl. št. 1203 k.o. Z. Pokojni B. S. je imel ogromno premoženja, nepremičnin vpisanih v različnih vložkih in ni ugotovljeno, ali je predmet delne odločbe o vrnitvi premoženja prav premoženje, ki ga zajema vkupnostna in dedinjska pogodba.

Pritožba predlaga razveljavitev sklepa o dedovanju in vrnitev zadeve v nov postopek.

Dedič M. K. je odgovoril na pritožbo in obrazloženo predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Iz uvoda sklepa o dedovanju je razvidno, da je sodišče odločalo o zapuščini po pok. B.S., iz obrazložitve sklepa pa, da je dejansko odločalo o zapuščini pok. U.S.. To pomeni,da je sklep v uvodu, izreku in obrazložitvi v nasprotju sam s seboj in da razlogi o odločilnih dejstvih niso navedeni. To pomeni kršitev točke 13 čl. 354/II ZPP.

Dejstvo, da sodišče k obravnavi o zapuščini po pok. B. S. ni vabilo njegovih zakonitih dedičev, pa pomeni kršitev 7. točke istega člena.

Že iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti (čl. 369 ZPP).

Utemeljen pa je tudi pomislek pritožbe, ali je predmet delne vrnitve podržavljenega premoženja res premoženje, ki je bilo predmet vkupnostne in dedinjske pogodbe z dne 16. 11. 1946. Pritožba utemeljeno opozarja, da gre za različne vložne številke in tudi različne katastrske občine. Zato bo sodišče prve stopnje moralo predvsem z zgodovinskim izpiskom iz zemljiške knjige preveriti, ali je premoženje, ki je predmet zapuščinske obravnave tisto premoženje, ki je bilo predmet vkupnostne in dedinjske pogodbe.

Nadalje bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je B.S. dne 16. 11. 1946 veljavno razpolagal s svojim premoženjem oz. ali ni bilo tedaj že nacionalizirano. Zvezni zakon o agrarni reformi in kolonizaciji je namreč bil objavljen v Uradnem listu DFJ št. 64/45 in je začel veljati 28. avgusta 1945, Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji pa je bil objavljen v Uradnem listu SNOS in NVS št. 62/45 dne 19. decembra 1995 in je pričel isti dan veljati. Po 1. členu tega zakona ..."se bo v Ljudski Republiki Sloveniji izvedla agrarna reforma in ustvaril zemljiški sklad...", člen 28 tega zakona pa določa, da agrarno reformo izvaja v Sloveniji ministrstvo za kmetijstvo. Iz besedil tega zakona bo moralo sodišče prve stopnje sklepati, ali so zemljišča, zajeta z vkupnostno in dedinjsko pogodbo bila v času sklepanja pogodbe še v lasti pok. B. S., ali pa so bila z odločbo na podlagi cit. Zakona o agrarni reformi že v lasti države.

Ugotoviti bo torej moralo ali je bila odločba o nacionalizaciji izdana pred ali po sklenitvi vkupnostne in dedinjske pogodbe. Če je bila izdana po sklenitvi te pogodbe bo potrebno oceniti še, ali je odločba o nacionalizaciji imela konstitutiven značaj, to je ali je prešlo premoženje v državno last na podlagi odločbe, ali pa deklaratoren značaj, kar pomeni, da je premoženje prešlo v last države že na podlagi samega zakona.

Končno pa ugovarja v pritožbi pritožnik tudi veljavnost oporoke pok. U. S. iz leta 1980. Samo dejstvo, da je bila v letu 1983 napravljena še ena oporoka, na podlagi katere je M. K. kot oporočni dedič dedoval po pok. U.S., na veljavnost prejšnje oporoke po čl. 101 Zakona o dedovanju ne vpliva. Določila prejšnje oporoke ostanejo namreč v veljavi, če niso v nasprotju z določili poznejše oporoke. Sodišče pa bo moralo obravnavati tudi ugovor pritožnika, da je oporoka iz leta 1980 ponarejena, seveda le, če bo to za izid zapuščinskega postopka potrebno glede na vse opisano in problematično, kar je nakazano v tej odločbi in o čemer je prvenstveno odvisna odločitev o zapuščini po pok. B.S..