Jedro

Ker je toženka presodila, da je vloga nejasna, je tožnika podučil kako naj jo popravi in mu za to določila rok. Tožnik vloge ni razjasnil, posledica je izpodbijani sklep. Toženka je pravilno uporabila določbo drugega odstavka 67. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo tožnika z dne 5. 12. 2012, ker je ta ni, v skladu s pozivom, da jo pojasni in dopolni, popravil. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik vložil različna pravna sredstva, o katerih je odločil prvostopni organ in sama toženka kot drugostopni organ. Nato je dne 5. 12. 2012 prejela obravnavano vlogo, ki je bila nejasna in nerazumljiva. Tožnika je z dopisom 30. 1. 2013 pozvala k dopolnitvi, ker pa tožnik v postavljenem roku vloge ni dopolnil, je vlogo skladno z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla.

Tožnik izpodbija sklep o zavrženju vloge in navaja, da je bil postopek voden nedvoumno v nasprotju z načelom materialne resnice, resnično in dejansko stanje se sploh ni ugotavljalo – prvi odstavek 13. člen – prvi odstavek, 35. člen točka 4, 37. člen – prvi odstavek, 122. člen, 137. člen – prvi odstavek, 145. člen – prvi odstavek – četrti odstavek, 154. člen – prvi odstavek, 160. člen, 189. člen, 199. člen, 204. člen – prvi odstavek, 229. člen – prvi odstavek, 241. člen prvi odstavek, 246. člen, 247. člen – drugi odstavek, 251. člen – prvi odstavek – tretji odstavek, 252. člen, 260. člen, 261. člen, 262. člen, 265. člen, 263. člen – tretji odstavek, 270. člen – prvi odstavek, 273. člen (pravočasno sprožen upravni spor dne 8. julija 2013), 274. (očitno je prekršen materialni predpis), 275. člen, 276. člen – prvi odstavek, 278. člen – drugi in peti odstavek (imam pravico do povračila za celotno škodo v znesku 22.000,00 EUR), 279. člen prvi odstavek točka 2, 5 in 6, 280. člen in 281. člen ZUP. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ali, da izreče sodišče sklep za ničnega. Predlaga, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale.

Drugostopni organ na tožbo ni odgovoril, poslal pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija sklep o zavrženju njegove vloge z dne 5. 12. 2012. Podlaga za odločitev je določba drugega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da če stranka v roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo.

Na podlagi določbe prvega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb. Sodna praksa razlaga določbo, da po načelu a contrario sodišče po uradni dolžnosti presodi pravilnost uporabe materialnega prava in določb postopka. Zgornjo obrazložitev sodišče podaja iz razloga, ker iz tožbe ne izhajajo konkretni ugovori zoper izpodbijano odločitev, pač pa le-ta predstavlja naštevanje načel in določb členov.

V zvezi z dejanskim stanjem tožnik navaja, da se resnično dejansko stanje sploh ni ugotavljalo. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik zoper odločitve prvostopnega organa v katastrski zadevi uveljavljal različna pravna sredstva (redno, pritožba in izredna pravna sredstva), o katerih sta odločala organa prve in druge stopnje. Vse odločitve o pravnih sredstvih so bile rešene pred sporno vlogo z dne 5. 12. 2012, ki jo je prejel organ druge stopnje. Ker je organ presodil, da je vloga nejasna (sodišče z organom soglaša glede te opredelitve glede na stanje postopka – drugostopni organ je že odločil o tožnikovih pravnih sredstvih z odločbo in sklepom št. 3532-52/2012/3-06421129 z dne 5. 11. 2012 in z odločbo in sklepom št. 3532-52/2012/2-06421129 z dne 2. 11. 2012), je tožnika podučil kako naj vlogo popravi in mu za to določil rok. Tožnik vloge ni razjasnil, posledica je izpodbijani sklep. Dejansko stanje pred zavrženjem vloge z dne 5. 12. 2012 je bilo v izpodbijanem sklepu pravilno in popolno ugotovljeno, konkretno v čem se ni ugotavljalo, pa tožnik razen členov določb zakonov v tožbi ne razloži. Relevantno dejansko stanje v obravnavani zadevi, ko je organ odločal o tožnikovi vlogi z dne 5. 12. 2012, je bilo stanje postopka.

Ob povzetem dejanskem stanju je organ pravilno uporabil določbo drugega odstavka 67. člena ZUP.

Tožnik v tožbenem predlogu navaja tudi, da naj sodišče izreče izpodbijani sklep za ničnega. Navaja točko 2, 5 in 6 prvega odstavka 279. člena ZUP. Konkretno razlogov ne navaja. Po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da tožnik razlogov, zakaj bi izvršitev sklepa (sklep niti ni izvršljiv, ker gre za procesni sklep) lahko povzročil kakšno dejanje, ki bi bilo kaznivo po Kazenskem zakonu. Po 5. točki prvega odstavka 279. člena se za nično izreče odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja ter po 6. točki, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Po obeh točkah sodišče meni, da tožnik ni navedel okoliščin oziroma določb zakona, ki bi kazali na podanost 5. oziroma 6. točke.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.