Jedro

Predsednik sodišča, s katerim je tožeča stranka pred leti imela spor in je obenem tudi znanec toženca, v obravnavani zadevi ni razpravljajoči sodnik. Predvidevanje tožeče stranke, da zaradi poznanstva med predsednikom sodišča in razpravljajočo sodnico ne bo deležna poštenega postopka, je povsem nekonkretizirano in že zato neutemeljeno. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pred Okrajnim sodiščem B. je v teku postopek zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice in plačila odškodnine.

2. Tožeča stranka je v vlogi z dne 9. 7. 2018 predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog je utemeljevala z navedbo, da prvi toženec tesno sodeluje z družino A., katerih oče je predsednik Okrajnega sodišča B., pred katerim poteka obravnavana pravda. Toženec zanje opravlja storitveno dejavnost, saj je 9. 6. 2018 pri A. skladiščil bale sena in se pri tem hudo poškodoval. Poleg tega njiva tožnikov leži ob posesti družine A. Ob pričetku gradnje novih objektov leta 2009 so A. degradirali zemljišče tožečih strank, ko so gnojišče hoteli postaviti v mejo tožnikovega zemljišča brez predpisanega odmika. Ko je tožnik na to opozoril predsednika Okrajnega sodišča B., je ta tožniku dejal, da že ve kaj dela in da če mu kaj ni prav, naj ga toži za motenje posesti, vendar na sodišču ničesar ne bo dosegel, dokler bo on predsednik sodišča. 3. Tožena stranka je predlogu nasprotovala. Tožnika nista navedla nobenega konkretnega ravnanja razpravljajoče sodnice, ki bi vzbujal dvom v nepristransko vodenje postopka. Predsednik sodišča v postopku nikoli ni sodeloval niti ni na njegovo vodenje imel nobenega vpliva. Zanikala je, da bi imel prvi toženec s predsednikom sodišča tesne osebne stike ali zanj oziroma njegove sorodnike opravljal storitveno dejavnost. Res se je pri skladiščenju bal sena pri predsednikovi hčeri poškodoval, vendar to z obravnavanim postopkom nima zveze. Tožnika sta za vse okoliščine, na katere se sklicujeta, vedela že ob vložitvi tožbe, predlog za delegacijo pa sta podala tik pred zaključkom postopka na prvi stopnji.

**Odločitev o sporu**

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe štejemo zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravila o delegaciji pristojnosti pomenijo izjemo od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba zato razlagati restriktivno. To med drugim pomeni tudi, da jih je mogoče uporabiti le, ko konkretne okoliščine nakazujejo na možnost, da bi bila okrnjena nepristranskost sojenja ali da bi se v javnosti ustvaril vtis, da sojenje ni nepristransko. Argumenti tožeče stranke v tej zadevi takega sklepanja ne omogočajo. Predsednik sodišča, s katerim je tožeča stranka pred leti imela spor in je obenem tudi znanec toženca, v obravnavani zadevi ni razpravljajoči sodnik. Predvidevanje tožeče stranke, da zaradi poznanstva med predsednikom sodišča in razpravljajočo sodnico ne bo deležna poštenega postopka, je povsem nekonkretizirano in že zato neutemeljeno. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).

5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog tožeče stranke za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.