Jedro

Zatrjevanih bistvenih kršitev procesnega zakona sodišče ni našlo. Trditev tožeče stranke, da tudi na dodatno zahtevo ni bila seznanjena s sestavo komisije, je neskladna s podatki upravnih spisov. Ti izkazujejo, da je bila tožeča stranka s sestavo komisije seznanjena pred vložitvijo tožbe, razlogov za izločitev predsednika oziroma posameznih članov komisije pa ne navaja. Ocenjevalna tabela kot priloga in sestavni del izpodbijanega sklepa je v celoti skladna z merili, določenimi v Javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. V njej so vsebinsko navedena posamezna merila ocenjevanja, možno maksimalno število točk in število točk, s katerimi je bila po posameznem merilu ocenjena vloga tožeče stranke. Njeno stališče, da je komisija merila in pogoje za ocenjevanje vlog izdelala sama, tako ne drži.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo zavrnilo vlogo tožeče stranke na Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2012-2014 (Ur. l. RS, št. 67/12, v nadaljevanju Javni razpis).

Iz obrazložitve sledi, da je vloga tožeče stranke ocenjena z 48 točkami in ne dosega minimalnega kakovostnega kriterija 60 točk, ki je pogoj za sofinanciranje projekta, kar je skladno točko 18.2 Javnega razpisa razlog za zavrnitev vloge.

Tožeča stranka z odločitvijo ni zadovoljna, ker meni, da v postopku pred izdajo sklepa niso bila upoštevana pravila postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), Uredbe o postopku, merilih in načinu dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba) in določb razpisne dokumentacije, izpodbijani sklep pa po mnenju tožeče stranke temelji tudi na zmotni uporabi materialnega prava.

Bistvena kršitev pravil postopka je podana, ker tožeča stranka ni bila seznanjena s sestavo komisije, ki je vodila postopek javnega razpisa. S tem je bila prikrajšana za možnost preizkusa skladnosti sestave komisije s 4. členom Uredbe in s tem za pravico do zahteve za izločitev predsednika oziroma članov komisije, ki je pripravila predlog sporne odločitve.

Izpodbijanemu sklepu je priložena ocenjevalna tabela. Kriteriji, ki so v njej našteti, so natančno specificirani s številom točk po posameznih kriterijih oziroma merilih. Razčlenitev meril za ocenjevanje bi skladno z 12. točko razpisnih pogojev morala vsebovati razpisna dokumentacija, ta pa, po razumevanju tožeče stranke, določa merila za ocenjevanje zgolj opisno, ne vsebuje pa ocenjevalne tabele, na katero se opira izpodbijani sklep. Ocenjevalno tabelo je torej razpisna komisija sestavila sama, kar je nezakonito, saj je dolžna oceno opraviti na podlagi predpisov in pogojev, objavljenih v javnem razpisu, in ne sme sama sprejemati in določati meril in pogojev, ki so podlaga za odločanje.

Tožena stranka tožeči stranki očita nekonkretizacijo posameznih analiz, ciljev, konfliktov, tveganj itd., sama pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zavrnitev vloge utemeljuje tako posplošeno, da na zapisane očitke ni mogoče resno odgovoriti, saj sklep, razen priložene ocenjevalne tabele, ne vsebuje konkretnih utemeljitev. Tožeča stranka je v vlogi zunanja in notranja tveganja analizirala in opredelila, tožena stranka jih oceni kot nezadostna oziroma neopredeljena. Tožena stranka v nadaljnji obrazložitvi pojasni, da predvideni stroški IKT opreme niso v celoti utemeljeni, vendar svojega stališča ne pojasni. Enako ne pojasni, zakaj bi naj bil delovni načrt slabo pripravljen. V zvezi z ugotovitvijo, da metode usposabljanj niso opisane, tožeča stranka meni, da je tožena stranka prezrla načrt usposabljanj za zaposlene na projektu in prostovoljce (4.5), saj si drugače neutemeljenega zaključka ne zna razložiti.

Na tej podlagi tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača vse navedbe tožeče stranke ter vztraja pri svoji odločitvi in pri razlogih. Sestava komisije za tožečo stranko ni skrivnost, saj sta ji bila na zahtevo z dne 7. 12. 2012 dne 14. 12. 2012 posredovana sklepa, iz katerih izhaja sestava komisije, ki je odločala o zadevi. Tožene stranke k javni objavi sklepa o imenovanju komisije ne zavezuje noben zakonski ali podzakonski predpis, je pa dolžna sklep posredovati stranki oziroma prosilcu na podlagi 82. člena ZUP oziroma Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ocenjevalna tabela je bila oblikovana skladno z merili, objavljenimi v Javnem razpisu in dodatno opredeljenimi v razpisni dokumentaciji v podpoglavju 4.1.5. Merila točkovanja so vsebinsko in točkovno opredeljena, navedene so tudi zahteve za doseganje maksimalnega števila točk. Strokovna komisija tako v postopku ocenjevanja ni določala in sprejemala novih meril in pogojev, kot trdi tožeča stranka, temveč je pri ocenjevanju uporabila ocenjevalni list, objavljen v razpisni dokumentaciji (str. od 19 do 21). Tožena stranka zavrača tudi očitek, da izpodbijani sklep ne vsebuje konkretnih utemeljitev. Obrazložitev ocene je pripravljena ob upoštevanju objavljenih meril, in sicer za vsak sklop meril posebej, in konkretno opredeljuje pomanjkljivosti vloge tožeče stranke za vsako posamezno merilo. Obrazložitev je bila pripravljena na podlagi ocenjevalnih listov, v katerih je dodelitev posamične ocene še dodatno obrazložena, prijavitelji pa imajo vanje možnost vpogleda, za kar tožeča stranka ni izrazila interesa. Ocenjevalna tabela (priloga izpodbijanega sklepa) in način ocenjevanja je bil za vse prijavitelje na razpis enak, kar dokazuje objektivno odločanje komisije. Tožena stranka pa je pri pripravi sklepa sledila tudi stališčem sodbe Upravnega sodišča I U 103/2011 z dne 15. 9. 2011. V skladu z navedenim tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zatrjevanih bistvenih kršitev procesnega zakona sodišče ni našlo. Trditev tožeče stranke, da tudi na dodatno zahtevo ni bila seznanjena s sestavo komisije, je neskladna s podatki upravnih spisov. Ti skladno z neprerekanimi navedbami odgovora na tožbo izkazujejo, da sta bila tožeči stranki sklep o začetku postopka z dne 23. 8. 2012 in sklep o spremembi tega sklepa z dne 4. 10. 2012 na njeno zahtevo posredovana z dopisom z dne 14. 12. 2012. Tožeča stranka, ki je bila s sestavo komisije seznanjena pred vložitvijo tožbe, pa razlogov za izločitev predsednika oziroma posameznih članov komisije ne navaja.

Ocenjevalna tabela kot priloga in sestavni del izpodbijanega sklepa je v celoti skladna z merili, določenimi v Javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. V njej so vsebinsko navedena posamezna merila ocenjevanja, možno maksimalno število točk in število točk, s katerimi je bila po posameznem merilu ocenjena vloga tožeče stranke. Njeno stališče, da je komisija merila in pogoje za ocenjevanje vlog izdelala sama, po navedenem ne drži. Ocena vloge tožeče stranke je v izpodbijanem sklepu obrazložena, pomanjkljivosti projekta, ki utemeljujejo oceno, pa so presoji sodišča tudi dovolj konkretno navedene. To velja tudi za oceno tveganja, predvidene stroške IKT opreme, kot tudi metode usposabljanj, ki jih posebej izpostavlja tožeča stranka. Obrazložitev je skladna z obširnejšo obrazložitvijo ocen, ki izhaja iz ocenjevalnih listov.

Ker so po navedenem tožbeni ugovori neutemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni ugotovilo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.