Jedro

Skladno z določilom 409. člena ZKP se sme, če je bila zahteva za preiskavo s pravnomočnim sklepom zunajobravnavnega senata zavrnjena iz vsebinskega oziroma materialno pravnega razloga - da iz dokaznega gradiva, ki ga je predložil tožilec, ni izhajal utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, na zahtevo upravičenega tožilca kazenski postopek znova uvesti, če se predložijo novi dokazi, na podlagi katerih se senat (6. odstavek 25. člena ZKP) lahko prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka. Upravičeni tožilec je v tem primeru tisti, čigar zahteva za preiskavo je bila s pravnomočnim sklepom zavrnjena. Če je zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo državnega tožilca za preiskavo in se je zoper sklep pritožil samo oškodovanec, njegovi pritožbi pa ni bilo ugodeno, je upravičeni tožilec po tem členu državni tožilec. To smiselno izhaja iz določbe 8. odstavka 169. člena ZKP, po kateri se šteje, da je oškodovanec s pritožbo prevzel pregon, če je z njo (pritožbo) uspel.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca R. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 1. odst. 412. člena ZKP v zvezi s členom 409 ZKP zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka oškodovanca kot tožilca R. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Pritožba je utemeljena.

Skladno z določilom 409. člena ZKP se sme, če je bila zahteva za preiskavo s pravnomočnim sklepom zunajobravnavnega senata zavrnjena iz vsebinskega oziroma materialno pravnega razloga - da iz dokaznega gradiva, ki ga je predložil tožilec, ni izhajal utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, na zahtevo upravičenega tožilca kazenski postopek znova uvesti, če se predložijo novi dokazi, na podlagi katerih se senat (6. odstavek 25. člena ZKP) lahko prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka. Upravičeni tožilec je v tem primeru tisti, čigar zahteva za preiskavo je bila s pravnomočnim sklepom zavrnjena. Če je zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo državnega tožilca za preiskavo in se je zoper sklep pritožil samo oškodovanec, njegovi pritožbi pa ni bilo ugodeno, je upravičeni tožilec po tem členu državni tožilec. To smiselno izhaja iz določbe 8. odstavka 169. člena ZKP, po kateri se šteje, da je oškodovanec s pritožbo prevzel pregon, če je z njo (pritožbo) uspel. Glede na navedeno bi bilo pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, če bi oškodovano podjetje R., ki se zoper sklep zunajobravnavnega senata opr. št. Ks ..... z dne ...., s katerim je bila zavrnjena zahteva državnega tožilca za preiskavo, sploh ni pritožilo, ob predložitvi novih dokazov neposredno vložilo novo zahtevo za preiskavo v smislu 409. člena ZKP. V takem primeru podjetje R. dejansko ne bi bil upravičen tožilec po 409. členu ZKP glede na že omenjeno določilo 8. odst. 169. člena ZKP.

Sodišče prve stopnje pa je v obravnavanem primeru prezrlo, na kar upravičeno opozarja pritožnik, da je oškodovano podjetje R. Okrožnega državnega tožilca v Ljubljani z novo ovadbo "opozorilo" na nove dokaze, na podlagi katerih bi državni tožilec kot upravičen tožilec v smislu 409. člena ZKP lahko zahteval nepravo obnovo oziroma vložil novo zahtevo za preiskavo, v kolikor bi ocenil, da dejansko gre za nove dokaze glede utemeljenosti suma. Ker pa je državni tožilec novo oziroma to dopolnjeno ovadbo oškodovanega podjetja R. s sklepom opr. št. ... z dne ... zavrgel, je dejansko oškodovano podjetje R. s tem pridobilo legitimacijo za nadaljevanje kazenskega pregona, ki jo je v obravnavanem primeru oškodovanec izkoristil s tem, da je vložil novo zahtevo za uvedbo preiskave v smislu 409. člena ZKP. Glede na navedeno je oškodovano podjetje R. kot upravičen tožilec vložilo novo zahtevo za uvedbo preiskave z dne ..., ki jo je na poziv preiskovalnega sodnika dopolnilo dne ... tako, da ni bilo potrebe, da bi pooblaščenec oškodovanca kot tožilca vložil še posebno zahtevo za obnovo kazenskega postopka v smislu 409. člena ZKP. Po vsem povedanem je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, saj bo moral zunajobravnavni senat na podlagi določila 409. člena ZKP odločiti o vloženi zahtevi za preiskavo oškodovanca kot tožilca R. V kolikor se zunajobravnavni senat s to zahtevo ne bo strinjal, ker bo menil, da še vedno ni podan utemeljen sum, jo bo s sklepom zavrnil, če pa se bo z zahtevo strinjal, bo izdal sklep o uvedbi preiskave.