Jedro

Pooblaščenec v postopku pred okrožnim sodiščem je lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljene tri pritožbe pooblaščenca tožnice z dne 3.11.1999 in 8.11.1999. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo pooblaščenec tožnice V. Š. V obširni laični pritožbi je kot bistvo pritožbenih navedb razbrati, da si ima tožnica kot slovenska državljanka pravico sama izbrati svojega pooblaščenca na sodišču, in nje ne briga, ali ima ta državni pravniški izpit ali ne, samo da je sposoben. Zakon, ki je začel veljati 14. julija 1999 in ki pravi, da je na okrožnem, višjem in vrhovnem sodišču lahko pooblaščenec samo, če je advokat, ruši pravice slovenskega državljana in mu krade možnosti, da skuje pravico. Da ne bo tožnica zopet ogoljufana, želi, da se njeno stanovanje deli po slovenskih zakonih in na podlagi življenja zakonca v zakonskem življenju, ter želi biti tožničin branilec na okrožnem sodišču, četudi nima državnenga pravniškega izpita, vendar zna braniti na sodišču. Sicer pa je že 21.9.1999 pisal pismo sodišču, da je zadevo že zaključil, ker nima smisla, da se bori z njimi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je prvostopno sodišče odločalo o pritožbah pooblaščenca tožnice, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, pritožuje pa se v postopku pred okrožnim sodiščem. Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) v 3. odst. 87. člena vsebuje jasno določbo o tem, da je pooblaščenec v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Na to določilo je bila tožeča stranka opozorjena s sklepom prvostopnega sodišča z dne 1.9.1999, ko ji je bilo naloženo, da mora nepopolno vlogo ustrezno in v določenem roku popraviti ter na pravne posledice, če tega ne bo storila (108. čl. ZPP).

Glede na določbo 2. odst. 89. čl. ZPP je pravilno ravnalo prvostopno sodišče, ko je kot nedovoljene zavrglo ponovne pritožbe pooblaščenca zoper sklep o zavrženju vloge tožeče stranke, saj pooblaščenec ne izpolnjuje pogojev iz 3. odst. 87. čl. istega zakona. Pritožbo je potrebno zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP). Potrebno je le še dodati, da so pritožbeni očitki o nedostopnosti in nedemokratičnosti sodišča povsem odveč in neumesni. Nujno je, da stranke spoštujejo določbe ZPP, sicer postopka ni mogoče izpeljati. Smisel nove ureditve zastopanja v ZPP pa je tudi, da se strankam zagotovi ustrezen nivo pravnega zastopanja pred sodišči.