Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožnik izvedel dela, s katerimi je nastala nova strešna konstrukcija, prav tako tudi ne, da je ta glede na prejšnjo strešno konstrukcijo zaradi načina gradnje (uporabe stebrov) višja tako z vidika kapne lege kot slemena.

Glede na navedeno se sodišče strinja z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi je pritožbeni organ potrdil prvostopenjsko odločitev, sporno gradnjo pa ob upoštevanju okoliščin opredelil kot rekonstrukcijo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje – nadzidave vrstne stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 953/20 k.o. ... Naložila mu je, da takoj po vročitvi odločbe ustavi nadzidavo (1. točka izreka) in da do 30. 4. 2013 odstrani novo strešno konstrukcijo (ta ima glede na obstoječi kapni legi novi kapni legi, ki sta za okoli 1,2 m dvignjeni na stebrih, in novo slemensko lego, ki je glede na obstoječo dvignjena za okoli 1 m, z novimi špirovci in škarniki ter kritino) ter vzpostavi prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). Na podlagi 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) so bile za stanovanjsko hišo izrečene prepovedi (4. točka) in še odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka) ter da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (6. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica na inšpekcijskem pregledu 19. 3. 2013 ugotovila, da je na obstoječi enonadstropni vrstni stanovanjski hiši, ki je bila krita s položno streho dvokapnico, v izvajanju nova strešna konstrukcija. Ta ima glede na obstoječi kapni legi dvignjeni kapni legi, nameščeni na stebrih, nova in višja pa je tudi slemenska lega. Po poizvedbi na pristojni upravni enoti je bilo ugotovljeno, da je lastnik objekta (tožnik) sicer zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar je bil postopek zaradi umika zahteve ustavljen. Ker nadzidava ne pomeni gradnje enostavnega objekta, ki bi se lahko začel graditi brez gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, za katero se izrečejo ukrepi iz 152. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim navedel, da izvedena dela nedvomno ustrezajo pojmu rekonstrukcije, ne pa vzdrževalnim delom, na katera se sklicuje pritožnik. Iz spisne dokumentacije namreč izhaja, da je objekt v celoti nadvišan, saj sta dvignjena tako sleme kot kap strehe, zato so navedbe o menjavi strešne kritine in izvedbi frčade (okna), ki izstopa iz poševne strehe, neutemeljene. Z dvigom strehe je namreč prišlo do posega v konstrukcijo objekta.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je z gradbenimi deli izdelal le frčado na obstoječem podstrešju in obnovil strešno kritino. V zvezi s stališčem drugostopenjskega organa, da gre za rekonstrukcijo, pojasnjuje, da so bila na ostrešju objekta izvedena le tista dela, brez katerih ne bi bilo mogoče izdelati frčade in izrabiti obstoječe podstrehe. Po njegovem mnenju teh del ni mogoče opredeliti kot spreminjanje konstrukcijskih elementov v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja je umaknil, ker je projekt poleg gradbenih del na strehi obsegal še druge gradbene posege na objektu, za katere po presoji upravnega organa ni bila pridobljena vsa dokumentacija. Ne glede na to je ponovno vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, postopek pa še ni končan. Sklicuje se na veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, po kateri sta izdelava frčade in obnova strešne kritine vzdrževanje objekta. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z izpodbijano prvostopenjsko odločbo in z njenimi razlogi, iz katerih izhaja, da bi moral tožnik za gradnjo nove, višje strešne konstrukcije imeti gradbeno dovoljenje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker ga nima, gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V zadevi namreč ni sporno, da je tožnik izvedel dela, s katerimi je nastala nova strešna konstrukcija, prav tako tudi ne, da je ta glede na prejšnjo strešno konstrukcijo zaradi načina gradnje (uporabe stebrov) višja tako z vidika kapne lege kot slemena. Poleg tega iz izreka in obrazložitve izpodbijane prvostopenjske odločbe izhaja, da je v tem primeru pojem „nadzidave“ uporabljen v smislu izvedbe nove, dvignjene strešne konstrukcije in ne v smislu nadzidave kot gradnje dodatne etaže na objektu. Glede na navedeno se sodišče strinja tudi z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi je pritožbeni organ potrdil prvostopenjsko odločitev, sporno gradnjo pa ob upoštevanju okoliščin opredelil kot rekonstrukcijo.

Napačno je namreč tožbeno stališče, da dela, brez katerih izdelava frčade in izraba obstoječe podstrehe ni mogoča, avtomatično sodijo med dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Že pritožbeni organ je pravilno zavrnil trditev o izdelavi frčade, saj je bil objekt nadvišan v celoti in ne samo v delu, kjer naj bi bila lega strešnega okna. Poleg tega tožnik ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega organa, da je z deli izvedel novo strešno konstrukcijo, kar je mogoče le, če je bila prej obstoječa konstrukcija odstranjena. Na podlagi tega pa je mogoč le sklep, da gre za rekonstrukcijo objekta v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, katere značilnost je, da se z njo spreminjajo konstrukcijski elementi, v konkretnem primeru strešna konstrukcija.

Tožnik se neutemeljeno sklicuje na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013 in naslednji). Njegovo zmotno mnenje, da gre za izdelavo frčad, kar je pravilno zavrnil že pritožbeni organ, še ne zadostuje za uporabo priloge 3 omenjene uredbe, v kateri je izvedba frčad sicer res opredeljena kot vzdrževanje objekta, pri čemer pa je v opombi navedeno, da gre za dela, ki se izvajajo brez posega v konstrukcijo objekta. To pomeni, da vzdrževanje objekta ne pomeni izdelave vsakršne frčade ampak le tiste, z izvedbo katere se ne posega v konstrukcijo. Kot rečeno, v obravnavnem primeru ta pogoj ni bil izpolnjen.

Ker za odločitev v zadevi ostale tožbene navedbe niso pomembne, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).