Jedro

Zoper procesne sklepe ni pritožbe. Pravno sredstvo mora biti stranki zagotovljeno le zoper končno odločbo sodišča prve stopnje (meritorno ali procesno).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 03. 2012 zavrglo tožničino pritožbo zoper sklep z dne 11. 11. 2011, s katerim je bila tožnica pozvana k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. S sklepom z dne 16. 03. 2012 pa je zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Tožnica se je zoper oba navedena sklepa pravočasno pritožila. V skupni pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. Tožnica je brezposelna in ne prejema socialne pomoči, ker je bila odpuščena iz krivdnega razloga. Dohodkov in prejemkov, ki so vir dohodnine, nima. Tudi družinskih članov nima. S plačilom sodnih taks bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Predlaga, naj jo sodišče oprosti plačila sodne takse v tem pravdnem postopku. Navaja še, da je tudi pravni pouk izpodbijanega sklepa v nasprotju z zakonom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kadar zoper sodno odločbo po zakonu ni pritožbe, stranka pa pritožbo kljub temu vloži, jo mora sodišče zavreči. Vsebinsko obravnavanje takšne pritožbe namreč ni dopustno. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je tožničino pritožbo zoper sklep z dne 11. 11. 2011 zavrglo. Po tretjem odstavku 270. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je izključena pritožba zoper sklepe procesnega vodstva, med katere sodi tudi sklep o popravi ali dopolnitvi vloge. Potemtakem je bil sklep z dne 11. 11. 2011 opremljen z ustreznim pravnim poukom. Tožničino sklicevanje na ustavno pravico do pravnega sredstva v obravnavanem primeru nima podlage. Upoštevaje ustavnosodno prakso ni ustavno sporno, da zoper procesne sklepe ni pritožbe. Pravno sredstvo mora biti stranki zagotovljeno le zoper končno odločbo sodišča prve stopnje (meritorno ali procesno), to pa sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2011 brez dvoma ni bil. 5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks izčrpno obrazložilo in ustrezno utemeljilo. Dejanskih in pravnih razlogov, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu z dne 16. 03. 2012, ni treba ponavljati, niti dopolnjevati. Tožnica sama priznava, da ne prejema socialne pomoči ali drugih javnih sredstev, zato se neutemeljeno sklicuje na domnevo iz petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah. Le tedaj, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno-varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se taka stranka preživlja; v tem primeru se premoženjsko stanje stranke ne ugotavlja. V tožničinem primeru se je lahko sodišče prve stopnje po uradnih poizvedbah zanesljivo prepričalo, da tožničino preživljanje kljub izpolnitvi predpisane taksne obveznosti ne bo bistveno okrnjeno in še manj ogroženo. Enakega menja je tudi sodišče druge stopnje, sploh ker tožnica v pritožbi niti obrazloženo ne oporeka dejanskim ugotovitvam izpodbijanega sklepa o njenem premoženjskem stanju.

6. Pritožbeni razlogi torej niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo oba izpodbijana sklepa.