Jedro

"Primernost" elaborata torej zajema tako vsebinsko (glede na vsebinske zahteve sodišča) kot tehnično (glede na tehnične zahteve Pravilnika) ustreznost elaborata. Pristojnost za samostojno presojo o tem, ali je elaborat primeren za katastrski vpis, ima v postopkih za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb sodišče (tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1), ki ga sicer lahko pošlje tudi v preveritev upravnemu organu, ni pa to dolžnost sodišča, še zlasti pa to ni bilo potrebno v danem primeru, ko stranke na elaborata nista imeli pripomb in tudi tega sodišču nista predlagali.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca postopka sama krijeta svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta elaborat za vpis stavbe z dne 18. 9. 2020 in elaborat za evidentiranje zemljišča pod stavbo in urejene meje (št. rezervacije 91188-20), ki ju je pripravilo geodestsko podjetje A. d. o. o ., primerna za izvedbo katastrskega vpisa.

2. Zoper sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje predlagatelj. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče zapisalo, da je nasprotna udeleženka z vlogama z dne 12. 11. 2020 in z dne 30. 11. 2020 podala pripombe na izdelana elaborata, na naroku dne 24. 3. 2022 pa je njena pooblaščenka navedla, da se nasprotna udeleženka strinja z izdelanima elaboratoma. Iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega elaborata nato izhaja, da zaradi strinjanja nasprotne udeleženke in ker predlagatelj ni imel pripomb in ker tudi sodišče ugotavlja, da sta elaborata izdelan strokovno, da sta elaborata primerna. Dejstvo je, da je vlagatelj v svojih vlogah z dne 1. 3. 2021 in z dne 14. 5. 2021 podal opredelitev glede elaboratov, tem ugotovitvam nasprotoval in se hkrati opredelil do navedb nasprotne udeleženke. Meni, da bi v elaboratu morala biti v 1. etaži vrisana tudi lopa, ki jo je upošteval že prvi elaborat. Navaja tudi, da 3. etaža nikoli ni obstajala in da gre za opuščeno podstrešje, ki predstavlja skupne prostore. Svoje nestrinjanje z elaboratoma je predlagatelj jasno podal tudi na naroku dne 24. 3. 2022, česar pa sodišče zaradi zmede v komunikaciji ni vpisalo. Ni res, da bi se predlagatelj z elaboratoma strinjal. Pripombe sicer niso bile podane v roku 30-dnevnega roka iz poziva sodišča, kar pa še ne pomeni, da je prekludiran s svojimi navedbami. Sicer pa sodišče tega predlagatelju niti ne očita, zato je še toliko bolj nelogično, zakaj je štelo, da predlagatelj pripomb ni podal. Navedena obrazložitev sodišča je zato kontradiktorna in obremenjena s kršitvijo iz 8. in 14. ter 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagatelj je navedel, da nasprotuje ugotovitvam elaborata, kolikor se ta razlikuje od elaborata z dne 1. 7. 2010, saj se stavba ves čas do danes ni spreminjala. Argumentirane pripombe strank bi morale sodišče voditi k naložitvi poprave elborata. Sodišče tudi ne pojasni, zakaj je zavrnilo predlog predlagatelja, da opravi ogled lokacije in predmetnih nepremičnin, saj bi le tako lahko ugotovilo relevantno dejansko stanje. Tudi sicer se sodišče ni presojalo v razlogih primernosti elaborata. Sodišče bi se moralo opredeliti do vsake posamezne sestavine, predpisane s Pravilnikom o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, pa tega ni storilo. Pri tem zakon daje sodišču možnost, da predhodno pošlje elaborat v preveritev pristojnemu upravnemu organu. V izpodbijanem sklepu je tudi napačen zapis nespornih dejstev, da je predlagatelj podal predlog nasprotni udeleženki za odkup stanovanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje, nasprotni udeleženki pa naloži povračilo stroškov pritožbe.

3. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam in predlagala zavrnitev pritožbe ter povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 3. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) se za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom, uporabljajo določila Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Ta v 42. členu napotuje na smiselno uporabo ZPP.

6. Sodišče druge stopnje po vpogledu v spis ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno povzelo, da je nasprotna udeleženka z vlogama z dne 12. 11. 2020 in z dne 30. 11. 2020 podala pripombe na navedena elaborata1 in nadalje v 5. točki obrazložitve, da se je nasprotna udeleženka na naroku dne 24. 3. 2022 strinjala z izdelanima elaboratoma. Nadalje je sodišče v 6. točki še povzelo, da predlagatelj na izdelana elaborata ni imel pripomb oz. je nasprotoval navedbam nasprotne udeleženke v njenih vlogah. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je obrazložitev sodišča prve stopnje v tej zvezi kontradiktorna. Iz zapisnika o naroku z dne 24. 3. 2022 namreč namreč ni razvidno, da bi predlagatelj izdelanima elaboratoma nasprotoval.2 Sodišče pa je v zapisnik celo izrecno zapisalo, da predlagatelj na sam elaborat pripomb ni imel. Predlagatelj je zapisnik podpisal brez pripomb, zato sedaj ne more v pritožbi navajati, da sodišče v zapisnik ni navedlo vsega. Zapisnik o glavni obravnavi je namreč javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano in sicer o opravljenih procesnih dejanjih, poteku glavne obravnave in podanih izjavah strank (122. člen ZPP). Zapisnik so v skladu s 126. členom ZPP podpisali zapisnikar, sodnica, predlagatelj ter nasprotna udeleženka in njuna pooblaščenca. Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper njegovo vsebino (drugi odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično. Stranke sicer lahko kasneje dokazujejo, da tisto, kar je zapisano, ni resnično, vendar pa pritožnik v pritožbenem postopku trditev o drugačnem poteku dogodkov, kot izhaja iz vsebine zapisnika, ne podkrepi z nobenimi dokaznimi predlogi, ki bi njegove trditve dokazovale, npr. s predlogom za zaslišanje odvetnika in podobno. Z golimi navedbami predlagatelj navedene domneve o resničnosti zapisanega ne more izpodbiti.

7. Neutemeljena je pritožba tudi glede upoštevanja prepoznih pripomb predlagatelja na izdelana elaborata. Določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo navajanja novih dejstev in dokazov, se uporabljajo tudi v nepravdnih postopkih, predvsem pri predlagalnih postopkih, kot je obravnavani, vendar ob izhodišču, da so udeleženci na to opozorjeni. Pri tem je treba upoštevati smisel in namen postopka in zakonski namen prekluzije, da se preprečijo zlorabe in neupravičeno podaljševanje postopka. Po vpogledu v spis je ugotoviti, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 23. 10. 2020 oba udeleženca postopka pozvalo, da v roku 30 dni od prejema dopisa ter elaboratov, sodišču posredujeta morebitne pripombe na elaborata, sicer bo štelo, da se z njima strinjata.3 Navedeni dopis je bil skupaj z elaboratoma pooblaščencu predlagatelja vročen dne 29. 10. 2020, ta pa v roku 30 dni nanj ni odgovoril. Sodišče prve stopnje tako glede na izrecen pravni pouk, da se bo štelo ob nasprotnem, da se udeleženca postopka z elaboratoma strinjata, pravilno štelo, da predlagatelj na elaborata ni imel pripomb. Drži sicer, da je predlagatelj v vlogah z dne 3. 3. 2021 in 18. 5. 2021, v katerih je odgovarjal predvsem na pripombe nasprotne udeleženke, deloma nasprotoval izdelanima elaboratoma glede lope in tretje etaže, vendar pa sodišče prve stopnje takšnih njegovih navedb, kot je že pojasnjeno, glede na izrecni pravni pouk o posledicah nepravočasne opredelitve, ni bilo dolžno upoštevati. Poleg tega, pa kot je pojasnjeno zgoraj, predlagatelj na naroku dne 24. 3. 2022 pri svojih pripombah glede na zapis, da pripomb nima, očitno tudi ni več vztrajal. Predlagatelju tudi ni mogoče pritrditi, da pravila o prekluziji v predmetnem postopku naj ne bi veljala, pri čemer se sklicuje na zadevi II Ips 185/2015 in II Ips 68/2014, v katerih pa ne gre za podobno zadevo, saj je šlo za postopek plačila odškodnine za zaplenjeno premoženje in navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku, ko narok na sodišču prve stopnje ni bil opravljen, stranke pa na posledice prekluzije niso bile opozorjene, kot je to bilo v danem primeru. Ko sodišče torej ni v tem sklepu odgovarjalo na pripombe predlagatelja, ki jih je podal v omenjenih pripravljalnih vlogah, torej tudi ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP iz 8. točke in 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP in tudi ni kršilo temeljne pravice iz 22. čl. Ustave Republike Slovenije.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa tudi izhajajo razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni opravilo ogleda (5. točka obrazložitve). Kot je pojasnilo, je pooblaščenec predlagatelja ogled predlagal v smislu, da se ugotovi, da katerih delov lahko posamezni etažni lastnik dostopa in da se jim pojasni, kako je z lastninsko pravico in uporabo posameznih delov stavbe, vendar pa je sodišče prve stopnje v tej zvezi zavzelo pravilno stališče, da gre za spore, ki jih ni mogoče rešiti v postopku vzpostavitve etažne lastnine. Oprava ogleda v zvezi z izdajo sklepa o primernosti elaborata za vpis etažne lastnine tako v danem primeru glede na predlog predlagatelja tudi po mnenju sodišča druge stopnje ni bila potrebna. Izpodbijani sklep je zgolj vmesni sklep, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1 in sodišče z njim ne odloča o pravicah udeležencev, temveč zgolj o primernosti strokovne (tehnične) podlage za izvedbo katastrskih vpisov

9. Izpodbijani sklep torej temelji na določbi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, po katerem sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep. Strokovno podlago predstavlja elaborat, ki ga izdela postavljeni izvedenec geodetske stroke, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave podrobneje določa Pravilnik o evidentiranju podatkov zemljiškega katastra (Pravilnik). „Primernost“ elaborata torej zajema tako vsebinsko (glede na vsebinske zahteve sodišča) kot tehnično (glede na tehnične zahteve Pravilnika) ustreznost elaborata. Pristojnost za samostojno presojo o tem, ali je elaborat primeren za katastrski vpis, ima v postopkih za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb sodišče (tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1), ki ga sicer lahko pošlje tudi v preveritev upravnemu organu, ni pa to dolžnost sodišča, še zlasti pa to ni bilo potrebno v danem primeru, ko stranke na elaborata nista imeli pripomb in tudi tega sodišču nista predlagali.

10. Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je navedeni elaborat primerna podlaga za vpis katastrskih sprememb. Pojma „primernost za izvedbo katastrskega vpisa“ oziroma strokovnosti sodišče sicer res ni pojasnilo, vendar pa to v danem primeru ne predstavlja pomankljivosti, ki bi onemogočala pritožbeni preizkus odločitve. Gre namreč za zakonsko urejeno materijo. Glede na to, da je strokovna podlaga namenjena evidentiranju sprememb v katastru, strokovno podlago, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (prvi odstavek 13. člena ZVEtL-1), predstavlja elaborat, ki ga izdela v postopku postavljeni izvedenec geodetske stroke (drugi odstavek 12. člena ZVEtL-1), lahko pa tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1). Sodišče se v razlogih o primernosti elaborata, če o tem ni spora, ni dolžno opredeljevati. Prav tako se ni bilo dolžno opredeljevati do vsake posamezne sestavine, predpisane s Pravilnikom, če glede tega stranke niso imele pripomb. Sicer pa predlagatelj tudi v pritožbi konkretno ne navaja, da elaborata katere od predpisanih sestavin ne bi vsebovala.

11. Glede na navedeno, ker pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1) sodišče druge stopnje ni zasledilo nikakršnih nepravilnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

12. V nepravdnem postopku (kar je tudi postopek po ZVEtL-1) je osnovno načelo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1), zato je odločiti, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbe.

1 Ni se strinjala, da stopnišče in hodnik predstavljata skupni komunikacijski prostor, pripombe je podala na lego prizidka, neizmerjene dograjene prizidke in postavitev dimnika pred njenim oknom. 2 Je pa sodišče v zapisnik povzelo navedbe obeh udeležencev, ki sicer za samo izdajo sklepa o primernosti elaborata niti niso relevantna (o tem, kdo je dal ponudbo za odkup stanovanja, uveljavljanje pravic v stečajnem postopku, o načinu rabe nepremičnine). 3 Med drugim je pravica do navajanja novih dejstev in dokazov urejena tudi v 286.a členu ZPP, po katerem lahko sodišče strankam v izjasnitev pošlje izvedensko mnenje in določi rok, v katerem se naj o njem izjavijo, prav tako lahko določi posledice zamude v tej zvezi, o tem pa jih mora tudi poučiti.