Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: – ali sta kriterija polivalentnosti oziroma delovne usposobljenosti in delovne uspešnosti diskriminatorna do vsakega od tožnikov, ker so le-ti delavci invalidi, - ali je s spremembo sodbe sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, - ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, - ali bi moralo sodišče druge stopnje pri odločitvi o nadomestilu plače tožnikom upoštevati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki so ga tožniki prejemali?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: – ali sta kriterija polivalentnosti oziroma delovne usposobljenosti in delovne uspešnosti diskriminatorna do vsakega od tožnikov, ker so le-ti delavci invalidi, - ali je s spremembo sodbe sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, - ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, - ali bi moralo sodišče druge stopnje pri odločitvi o nadomestilu plače tožnikom upoštevati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki so ga tožniki prejemali?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnikov za ugotovitev nezakonitosti njihovih rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, reintegracijo in reparacijo, sodišče druge stopnje pa je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnikom iz poslovnega razloga z dne 1. 8. 2017, ugotovilo, da tožnikom delovno razmerje ni prenehalo in jih je toženka dolžna pozvati na ustrezna delovna mesta, jim obračunati in izplačati pripadajoča nadomestila plače, ki bi jih prejemali, če bi delali ter jim povrniti stroške postopka pred sodišči prve in druge stopnje.

2. V predlogu za dopustitev revizije toženka uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava s strani sodišča druge stopnje, pa tudi bistvene kršitve določb postopka. V predlogu konkretizira nasprotovanje odločitvi sodišča druge stopnje in postavlja naslednja vprašanja, in sicer: – ali sta v obravnavani zadevi kriterija polivalentnosti (oz. delovne usposobljenosti) in delovne uspešnosti diskriminatorna do tožnikov, ker so delavci invalidi; - ali je bilo pravilno ravnanje sodišča druge stopnje, ko je učinke kriterijev polivalentnosti in delovne uspešnosti presojalo skupaj za vse invalide, čeprav so med tožniki pomembne razlike glede delovnega mesta, glede preostale delovne zmožnosti in fizičnih omejitev zaradi invalidnosti in tudi glede ocene polivalentnosti, saj so nekateri tožniki imeli veliko polivalentnost, in veliko točk po tem kriteriju, kar pomeni, da ta ocena iz polivalentnosti ni bila razlog za uvrstitev med presežne delavce, ampak so bili med presežne delavce razvrščeni, ker so dobili majhno število točk po drugih kriterijih; - ali je bilo pravilno ravnanje sodišča druge stopnje, ko je presojalo zakonitost odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnikov samo glede kriterija polivalentnosti in delovne uspešnosti in ne skupaj z ostalimi kriteriji, saj je bilo točkovanje delavcev sestavljeno iz več kriterijev in je dokazano, da so nekateri tožniki najboljšo oceno dosegli ravno po kriteriju polivalentnosti, kar pomeni, da ta ocena ni vplivala na njihovo uvrstitev med presežne delavce; - ali presoja diskriminatornih učinkov zakonitih in veljavnih pogojev za določitev presežnih delavcev pomeni ugotavljanje dejanskega stanja in ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je ugotovilo, da imata kriterija polivalentnosti in delovne uspešnosti diskriminatorne učinke, poseglo v dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in ali je kakšna sprememba sodišča druge stopnje dopustna in zakonita (i) brez pritožbene obravnave in (ii) brez navedbe podlage in razlogov, ki so sodišče druge stopnje vodili k drugačni odločitvi, kar vse pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP; - ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe, z ozirom, da so razlogi o odločilnih dejstvih, to je o diskriminatornih učinkih kriterija polivalentnosti in delovne uspešnosti zelo posplošeni, vsebovani v eni povedi, in sicer da se tožniki že v izhodišču ne morejo enako usposobiti za različne delovne operacije kot drugi delavci zaradi svojih omejitev zaradi invalidnosti, in v primerjavi s sodbo sodišča prve stopnje, ki se je poglobljeno ukvarjalo z vsakim tožnikom in presojalo zatrjevane diskriminatorne učinke za vse tožnike skupaj in vsakega posebej ter vse skupaj natančno in določno obrazložilo; - ali je pravilen izrek sodbe sodišča druge stopnje, ki nalaga toženi stranki obračun in izplačilo pripadajočega nadomestila plače, ki bi ga prejemali tožniki, če bi delali, brez da bi se upoštevalo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki so ga prejeli tožniki v spornem obdobju; - ali je določljiv in izvršljiv izrek sodišča druge stopnje, ki nalaga toženi stranki obračun in izplačilo pripadajočega nadomestila plače, ki bi ga prejemali tožniki, glede na to, da toženi stranki ni znana višina zahtevanega nadomestila plače do katerega so upravičeni tožniki, ker nima podatka o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti, ki so ga prejeli tožniki v spornem obdobju.

3. Predlog je utemeljen.

4. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so glede večine vprašanj izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije v skladu s 367.a členom ZPP, zaradi česar je revizijo dopustilo o vprašanjih, ki konkretno izhajajo iz izreka tega sklepa. Pri tem pojasnjuje, da je nekatera vprašanja toženke nekoliko preoblikovalo oziroma skrajšalo. 1 1 Tako npr. prvo vprašanje iz predloga, ki ga je revizijsko sodišče le nekoliko preoblikovalo, dejansko vključuje tudi drugo in tretje vprašanje.