Jedro

Skupno premoženje se lahko pravilno in pravično razdeli le, kadar se sočasno odloča o celotnem skupnem premoženju. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot, ki tvorijo skupno premoženje bivših zakoncev, bi namreč lahko, zaradi morebitnega različnega prispevka k nastajanju posameznega segmenta skupnega premoženja, imelo za posledico dodelitev posameznih stvari, ki ne bi bila v skladu s potrebami udeležencev, njihovimi upravičenimi interesi in nameni posameznih stvari.

Izrek

Pritožbama se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 14. 7. 1994 je prvo sodišče skupno premoženje nepravdnih strank razdelilo tako, da je počitniška hišica pripadla v izključno last predlagateljici, premičnine (osebni avtomobil VW Golf JGL, stiskalnica za grozdje, 2 soda, kolo, 2 regala ter barvna televizija) pa v izključno last nasprotnega udeleženca.

Predlagateljici je še naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu izročiti barvni televizor ter v roku 3 mesecev od izdaje sklepa izplačati znesek 237.842,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje dalje. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka trpi lastne stroške postopka, nasprotni udeleženec pa je dolžan predlagateljici vrniti 55 % skupnih stroškov v znesku 22.628,00 SIT.

Po dne 30. 9. 1994 dani odredbi je bil sklep prve stopnje 18. 10. 1994 vročen predlagateljici, dne 19. 10. 1994 pa nasprotnemu udeležencu.

Predlagateljica sama, ne po pooblaščencu, v vlogi z dne 18. 10. 1994, ki jo je šteti za pritožbo, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je nasprotni udeleženec štiri leta celotno premoženje uporabljal sam.

Zato zahteva, da se pri delitvi upošteva tudi denar na banki pri Eri, ter da se najde denar pri Ljubljanski banki iz leta 1988-89 z obrestmi.

Predlagateljičina pritožba nasprotnemu udeležencu še ni bila vročena.

Zoper sklep prve stopnje se v celoti pritožuje tudi nasprotni udeleženec, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga zavrnitev z vrnitvijo v novo obravnavanje. V pritožbi navaja, da predlagateljica z ničemer ni obrazložila, zakaj je zainteresirana za hiško. Nasprotni udeleženec ima sicer res interes tudi na avtomobilu, ne pa na drugih premičninah. Posebno zainteresiran je za počitniško hišico, ker je starejši in osamljen moški, in hišica zanj predstavlja veliko sprostitev. V letu 1994 je naredil tudi novih 10 metrov ograje, vsa leta je hišico izključno sam vzdrževal ter plačeval najemnino. Poleg tega C s predlagateljico ne bo hotel skleniti najemne pogodbe, saj so te sklepali le s svojimi delavci. Pri odločitvi o delitvi bi moralo prvo sodišče upoštevati, da predlagateljica, ki je ekonomsko veliko šibkejša kot nasprotni udeleženec, sploh ne bo mogla izplačati vrednosti svojega deleža. Upoštevati bi se moral večji prispevek nasprotnega udeleženca pri pridobitvi skupnega premoženja. Izrek o obrestih je nejasen, saj nalaga izplačilo glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi od "dneva izdaje dalje". Nadalje ni ugotovljen niti obseg skupnega premoženja.

Prvo sodišče ni upoštevalo seznama skupnih premičnih stvari, ki jih je predlagateljica odpeljala iz stanovanja, pri čemer predlagateljice niti ni povprašalo, ali priznava, če so tudi navedene stvari skupno premoženje. Dva regala ne spadata v skupno premoženje.

Predlagateljica nima več barvnega televizorja, zato ga ne more vrniti. Znesek 20.000,00 SIT bi moral biti upoštevan z obrestmi in ne v nominalnem znesku, kar je bilo predlagano le za primer, če bi stranki sklenili sporazum o delitvi premoženja. Ni obrazloženo, zakaj delež nasprotnega udeleženca na skupnih stroških znaša 55 %.

Predlagateljica je dne 10. 11. 1994 obrazloženo odgovorila na pritožbo.

Spis je bil 31. 12. 1994 odstopljen Okrajnemu sodišču v Velenju, ki je s 1. 1. 1995 postalo stvarno in krajevno pristojno za reševanje te zadeve.

Odredba za sestavo predložitvenega poročila je bila dana šele dne 28. 4. 1997. Tako je bila s predložitvenim poročilom z dne 29. 4. 1997 zadeva poslana pritožbenemu sodišču. Na Višje sodišče v Celju je ta zadeva prispela v pristojno poslovanje dne 5. 5. 1997. Pritožbi sta utemeljeni.

V danem primeru je predlagateljica zahtevala, da sodišče odloči o delitvi skupnega premoženja, ki sta ga z nasprotnim udeležencem pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze.Sodišče je razdelilo le stvari,ki jih je predlagateljica navedla v predlogu, kljub temu, da sta udeleženca na naroku dne 14. 7. 1994 natančno opisala stvari (predlagateljica na list. št. 52, nasprotni udeleženec pod prilogo B2), ki naj bi tudi sodile v skupno premoženje. Ali med udeležencema obstoji soglasje ali spor glede teh predmetov, prvo sodišče ni ugotavljalo. Udeleženca sta namreč izrecno zahtevala, da se določno opisane stvari upoštevajo v razdelitvi. Sodišče pa ne sme odreči odločitve o predlogu za razdelitev skupnega premoženja, za katero je pristojno. V 2. odstavku 2. člena Zakona o pravdnem postopku (dalje ZPP), ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja (37. člen Zakona o nepravdnem postopku - dalje ZNP), je določena tako imenovana prepoved denegacije pravnega varstva, s katero se izraža načelo zakonitosti postopka. To pravilo namreč pomeni, da sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku,za katerega je pristojno. Sodnik mora torej soditi, če so le podane procesne predpostavke in v nobenem primeru ne sme odreči odločbe, tudi v kolikor meni, da so posamezni predlogi strank le manevriranje, ki bi pripeljalo do nepotrebnega podaljševanja postopka. Takšna kršitev pomeni, sicer neuveljavljano, relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki vpliva na zakonitost in pravilnost odločbe.

Nadalje je prvo sodišče preuranjeno razdelilo skupno premoženje, saj se skupno premoženje lahko pravilno in pravično razdeli le, kadar se sočasno odloča o celotnem skupnem premoženju. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot, ki tvorijo skupno premoženje bivših zakoncev, bi namreč lahko, zaradi morebitnega različnega prispevka k nastajanju posameznega segmenta skupnega premoženja, imelo za posledico dodelitev posameznih stvari, ki ne bi bila v skladu s potrebami udeležencev, njihovimi upravičenimi interesi in nameni posameznih stvari.

Ker ni znano, ali je bil doslej ugotovljen celoten obseg skupnega premoženja, glede katerega delitve se udeleženca ne moreta sporazumeti in ker ni znano, ali je med udeležencema sporna velikost deleža na tem morebiti tudi skupnem premoženju, bo potrebno o delitvi ponovno odločati. Ker bo v ta namen potrebno opraviti nov narok, je bilo potrebno sklep prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (33. člen ZNP v zvezi s 37. členom istega zakona ter 3. točko 380. člena ZPP v zvezi s 381 in 368. členom istega zakona).

V ponovnem postopku bo prvo sodišče moralo upoštevaje tudi pritožbene navedbe udeležencev ugotoviti obseg skupnega premoženja. Predvsem bo moralo znova ugotavljati upravičen interes udeležencev do posameznih stvari, še posebej zato, ker so od izdaje izpodbijane delitve minila že skoraj štiri leta, v katerih se je verjetno dejansko stanje precej spremenilo.

O stroških, ki so udeležencema nastali v zvezi z vložitvijo pravnih sredstev, bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).