Jedro

Sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

V skladu z določbo 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Ker sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ni upoštevalo določbe 362. člena ZPP in ker že drugič ni izvedlo predlaganih dokazov, je višje sodišče ob ugoditvi pritožbi zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (ponovno) zavrnilo ugovor tožene stranke (v nadaljevanju toženka) zoper 1., 2. in 3. točko izreka sklepa o začasni odredbi z dne 27. 6. 2023 (I. izreka sklepa). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločitev (II. izreka sklepa).

_Povzetek pritožbenih navedb_

2. Toženka zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zavrne predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnikov), oziroma podredno, odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločilo napačno, saj niso podani pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe. Toženka je v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi predlagala izvedbo dokazov in naroka. Izrecno graja stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka predložiti pisne izjave prič; ZPP prvenstveno določa izvedbo dokaza z zaslišanjem prič. Toženka je ustrezno obrazložila svoj predlog za izvedbo zaslišanja prič; z zaslišanjem bi bilo mogoče ugotoviti, da niti peti tožnik niti njegove poslovne stranke niso moteni pri dostopu do prostorov tožnikov. Tudi postopek za izdajo začasne odredbe je kontradiktorni postopek. Sodišče prve stopnje je brez izvedbe naroka in ocene predloženih dokazov arbitrarno prejudiciralo zadnje mirno posestno stanje in odločilo v škodo toženke. Ključno je dejstvo, da dostop do industrijske cone nikoli ni bil povsem neomejen, kot sedaj prikazuje peti tožnik. Graja tudi ugotovitve sodišča prve stopnje glede obstoja težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode. Napačna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede škode, ki bi tožniku lahko nastala zaradi izgube ugleda, dobrega imena itd. Nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje glede višine denarne kazni, ki ji je bila izrečena za primer, da ne bi sledila izdani začasni odredbi.

3. Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

_Presoja utemeljenosti pritožbe_

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 9. 2023 enkrat že zavrnilo ugovor toženke zoper 1., 2. in 3. točko izreka sklepa o začasni odredbi z dne 27. 6. 2023. Višje sodišče je s sklepom I Cp 2038/2023 ugodilo pritožbi toženke, navedeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi je poudarilo, da, resda sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi odloča s standardom verjetnosti, zato izvede le toliko dokazov, kot jih za hitro in sumarno odločitev potrebuje (drugi odstavek 213. člena ZPP), vendar pa mora tudi v okviru standarda verjetnosti upoštevati temeljno načelo kontradiktornosti, ki je izraženo v 5. členu ZPP. Vsaka stranka ima v pravdnem postopku pravico navajati dejstva in predlagati dokaze zanje.

5. Toženka je v ugovoru (kot tudi še v tokratni pritožbi) vztrajala, da ne onemogoča prehoda tožnikom in njihovim poslovnim partnerjem, v zvezi s temi trditvami pa predlagala zaslišanje prič. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o zavrnitvi ugovora v zvezi s prerekanim dejstvom tudi v novem postopku, v nasprotju z napotki višjega sodišča, še vedno oprlo zgolj na pisne dokaze, med drugim tudi na pisne izjave prič. Navedlo je, da glede tega, da te nimajo dokazne vrednosti, tožena stranka ni navedla nobenega utemeljenega razloga. Ni pa izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem prič. Dokazne predloge, s katerimi je dolžnica poskušala dokazati, da ne omogoča prehoda, je torej zavrnilo. Kot je višje sodišče že pojasnilo, sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem1 Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Toženka tako utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo napotkov višjega sodišča in jo je prikrajšalo za kontradiktorni postopek oziroma pravico do obrambe. Opisana kršitev, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanja prič), s katerimi je toženka poskušala dokazati, da ne onemogoča prehoda, predstavlja v pritožbi očitano bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Kršitve pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, saj ob tej pomanjkljivosti celostne ocene izvedenih dokazov (posebej v skladu z zahtevami 8. člena ZPP) ne more narediti namesto sodišča prve stopnje.2 Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. V skladu z določbo 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Ker sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ni upoštevalo določbe 362. člena ZPP in ker že drugič ni izvedlo predlaganih dokazov, je višje sodišče ob ugoditvi pritožbi zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

8. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izvesti vse potrebne predlagane dokaze in opraviti celovito dokazno oceno izvedenih dokazov.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1 Povzeto po A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga str. 56. 2 Zobec, J., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV založba, 2009, stran 386.