Razkritje sprejemnika ponudbe pred potekom roka na podlagi 21. člena ZKZ

Datum

13.10.2023

Številka

07120-1/2023/455

Kategorije

Občine, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da se pri vodenju postopkov prodaje in nakupa kmetijskih ter gozdnih zemljišč po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, srečujete z vprašanji glede obdelave osebnih podatkov. V tem kontekstu vas zanima, ali lahko izdate podatek, kdo je sprejel ponudbo prodajalcu, sprejemniku ponudbe, še pred potekom roka za objavo teh podatkov na oglasni desk oz. ali bi morali počakati ter prodajalca in vse sprejemnike ponudbe obvestiti šele po zaključeni objavi na oglasni deski.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zbiranje osebnih podatkov in njihova nadaljnja obdelava (npr. njihovo razkritje) se šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo in nadalje uporabljajo v skladu prepisi, ki določajo pravila posameznega postopka; torej kadar se obdeluje osebne podatke le takrat, ko je to ustrezno, relevantno in omejeno na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more in ne sme presojati. Poleg tega IP poudarja, da, v skladu s prakso Ustavnega sodišča RS, ni pristojen posegati v vodenje uradnih postopkov, za katere so pristojni drugi organi. IP v tem kontekstu nima pristojnosti dajati navodil oz. usmeritev glede ravnanja pristojnih upravnih organov v njihovih uradnih postopkih oz. opredeljevanja; ali je/bi bilo določeno ravnanje upravnega organa zakonito ali ne (vprašanje razkritja osebnih podatkov še pred potekom roka na podlagi21. člena ZKZ). S tem bi namreč IP posegel v ustavni položaj pristojnega upravnega organa (načelo samostojnosti uprave, drugi odstavek 120. člena Ustave RS), kar je tudi v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave RS (enako Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013). V zadevnem mnenju lahko zato podamo zgolj splošna pojasnila, ne moremo pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev.

Splošna uredba v 2. točki 4. člena opredeljuje pojem „obdelava osebnih podatkov“ kot vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

IP najprej pojasnjuje, da za vsakršno obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo razkritje, mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in sicer:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP pri tem pojasnjuje, da je izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, vedno obveznost upravljavca. Za delovanje nosilcev (javne) oblasti so pooblastila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (njihovo pridobivanje, razkritje itd.) urejeni zlasti v področnih zakonih (v vašem primeru torej Zakon o kmetijskih zemljiščih oz. ZKZ). V tem kontekstu (kot navajate tudi sami) je jasno opredeljen postopek prometa s kmetijskimi zemljišči v členih 17. do 25. ZKZ. Postopek razkritja podatkov o tistemu, ki je ponudbo sprejel v roku, je specialno urejen v 21. členu ZKZ, ki v drugem odstavku določa:

“Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena.”

IP pri tem pojasnjuje, da se zbiranje osebnih podatkov in njihova nadaljnja obdelava (npr. njihovo razkritje) šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo in nadalje uporabljajo v skladu prepisi, ki določajo pravila posameznega postopka (v vašem kontekstu torej ZKZ). IP pa pri tem opozarja, da zakonsko določenih pristojnosti ni mogoče razlagati tako, da upravičujejo upravni organ za neomejeno razkrivanje oz. drugo obdelavo osebnih podatkov, ki bi presegali obseg in namen, ki jih upravni organ za posamezno svoje ravnanje nujno potrebuje oz. obdeluje, torej ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti. Obdelava osebnih podatkov v obsegu, ki ni v zvezi z vsebino oz. z zakonom predpisanim postopkom, lahko torej vodi do kršitve ustavne pravice stranke ali druge osebe, na katero se navedeni osebni podatki nanašajo. Z drugimi besedami to pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo; ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (načelo najmanjšega obsega podatkov). Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati osebne podatke le v obsegu, kolikor in kadar je to nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka