Jedro

Sodišče napoti tretjega na pravdo v izvršilnem postopku v primerih, predvidenih v čl. 57 ZIP. Tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in je omejena na predmet, na katerega je predlagana izvršba. Tretji mora v ugovoru navesti razloge, ki naj izpodbijajo izvršilni sklep. Le sporna vprašanja, navedena v ugovoru, se obravnavajo v pravdnem postopku in je ocena o tem, ali gre za sporno situacijo, prepuščena izvršilnemu sodišču. Zato je napotitveni sklep izvršilnega sodišča procesna predpostavka za pravdo.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero je tožnik zahteval, da sodišče ugotovi, da je izvršba na premične stvari - balon za pokritje tenis igrišča s kompresorjem za napihovanje, last tožeče stranke, nedopustna, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni izročiti zgoraj navedene premične stvari v neposredno posest pod pretnjo plačila 1.000.000,00 SIT ter povrniti pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je sodišče v izvršilni zadevi A ugovor tožnika - dolžnika kot tretjega zavrglo in ga ni napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je izvršba na ta predmet nedopustna v skladu s 57. členom Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Tako po oceni prvostopnega sodišča manjka procesna predpostavka, to je napotitev na pravdo in je zato sprejelo citirano odločitev.

Zoper takšen sklep se je pritožila tožeča stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 9. in 13. točki 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Trdila je, da je bila odločitev prvostopnega sodišča preuranjena glede na to, da 281. člen in 282. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izrecno navajata primere v katerih lahko sodišče tožbo zavrže že v pripravah na glavno obravnavo in da napotitev na pravdo ni procesna predpostavka katero sodišče po ZPP preizkuša že v pripravah na glavno obravnavo.

Prvostopno sodišče bo moralo tožbo vročiti toženi stranki in razpisati pripravljalni narok, razen tega pa sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo katero določilo ZPP je pravna podlaga za odločitev o zavrženju tožbe. Zaradi navedenega je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep prvostopnega sodišča razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je po vpogledu v spis tamkajšnjega izvršilnega sodišča opr. št. A ugotovilo, da je bil ugovor tožnika - dolžnika kot tretjega zavržen in da to dejstvo v tožbi priznava tudi tožnik. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilno zaključilo, da tožnik - dolžnika kot tretji ni bil s strani prvostopnega sodišča, ki vodi izvršilni postopek, v skladu s 57. členom ZIP napoten na pravdo za ugotovitev, da je izvršba na ta predmet nedopustna.

Sodišče namreč v izvršilnem postopku napoti tretjega na pravdo v primerih predvidenih v 57. členu ZIP. V tem primeru se glasi tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in je omejena na predmet, na katerega je predlagana izvršba. Ta tožba je torej predvidena s posebnim predpisom, to je z ZIP, ki v tem primeru omejuje načelo dispozitivnosti, kar pa je posledica posebne narave izvršilnega postopka. ZIP od tretjega terja, da najprej v ugovoru navedene razloge, ki naj izpodbijajo izvršilni sklep in o katerih se nato najprej razpravlja v izvršilnem postopku. Le glede na naravo spornih vprašanj navedenih v ugovoru,se sporna vprašanja obravnavajo v pravdnem postopku. Tako je le presoji izvršilnega sodišča prepuščena ocena o tem, ali je iz že omenjenih določb nastopila taka situacija, ki terja izvedbo pravdnega postopka. Zato predstavlja napotitveni sklep izvršilnega sodišča procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena. Če ni, tožba iz 57. člena ZIP ni dovoljena.

Zaradi navedenega je bila odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju tožbe tretjega, ki na pravdo ni bil napoten, pravilna in v skladu z ZIP.

Ločiti je namreč potrebno vprašanje dopustnosti postopka od vprašanja utemeljenosti uveljavljene zahteve. Dopustnost postopka se presoja po procesnem, utemeljenost pa po materialnem pravu. Okoliščine in lastnosti, od katerih je dopusten postopek, to je tožba, obravnava in meritorna sodba, imenujemo procesne predpostavke. Sodišče mora predpostavke vedno uradoma ugotoviti, ker so odrejene v javnem interesu. Če manjkajo, sodišče tožbo zavrže. Pripravljalni postopek se začne takoj po sprejemu tožbe (1. odstavek 277. člena ZPP) in obsega v prvi fazi predhoden preizkus tožbe, katerega namen je ugotoviti, ali je tožba sploh dopustna, to je, ali so podane procesne predpostavke. Preizkus v tem smislu opravi predsednik senata na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

Takšne vrste predpostavka, pa je tudi citirana napotitev izvršilnega sodišča na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Če le ta ni podana, gre za pomanjkanje procesne predpostavke, zaradi česar ni dopustno obravnavati vprašanje utemeljenosti tožbe in je potrebno takšno tožbo, ko je to pravilno storilo prvostopno sodišče, zavreči. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, uradni preizkus izpodbijanega sklepa pa tudi ni pokazal bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče na podlagi 368. člena ZPP pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče na podlagi 166. člena ZPP odločilo, da sama nosi svoje pritožbene stroške.