Jedro

Ni mogoče šteti, da se je tožnik v spornem obdobju (torej v času od 1.6. do 31.8.1994) redno šolal v smislu 1. odst. 123. člena ZZZDR - pri ugotovljenih okoliščinah o tem, kako in s kakšnim uspehom (tj. brez uspeha pri katerem koli izmed šestih izpitov) si je tožnik prizadeval, da bi izredno končal srednjo šolo, ki mu je v rednem četrtem letniku šolanja (ta se je po ugotovitvi sodišča druge stopnje iztekel 31.8.1992) ni uspelo končati.

Izrek

1) Tožničina revizija se zavrže. 2) Tožnikova revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tako tožničin zahtevek, da ji mora toženec povrniti 75.000 sit (ki da jih je založila namesto toženca za preživljanje sina tožnika), kakor tudi tožnikov zahtevek, da mu mora toženec za čas od 1.6.1994 do 31.8.1994 plačati po 15.000 sit preživnine na mesec. Odločitev je utemeljilo s tem, da se v obravnavanem obdobju tožnik ni več redno šolal in zato ni bilo več toženčeve preživninske obveznosti.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sta tožnika vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagata spremembo sodbe z ugoditvijo zahtevku ali pa razveljavitev sodb obeh stopenj in novo sojenje na prvi stopnji.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP (zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ 4/77-27/90, v zvezi s prvim odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS 1/91-I, in Zakon o valorizaciji itd., Ur. l. RS 55/92), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Tožničina revizija ni dovoljena, tožnikova pa ni utemeljena.

1) K zavrženju tožničine revizije: Tožničin zahtevek je povračilni in ne preživninski zahtevek. Zato gre v tem delu pravde za premoženjskopravni spor z denarnim dajatvenim zahtevkom. V takih sporih je po določbi 2. odst. 382. člena ZPP dovoljena revizija, samo če izpodbijani del sodbe presega v tej zakonski določbi navedeno vrednost. Glede na to, da je bila tožba v tej pravdi vložena 19.5.1994, torej po uveljavitvi zadnje novele ZPP (Ur. l. RS 55/92), je ta mejna vrednost 80.000 sit. Tožničin zahtevek za plačilo 75.000 sit, ki je bil zavrnjen, te vrednosti ni presegal, zato revizija zoper ta del izpodbijane sodbe ni dovoljena. Zato je bilo na podlagi določbe 392.člena ZPP treba tožničino revizijo zavreči. 2) K zavrnitvi tožnikove revizije: Tožnikov zahtevek je preživninski zahtevek, zato je po določbi 1.točke 4.odstavka 382.člena ZPP dovoljena revizija zoper odločitev o zavrnitvi njegovega zahtevka, četudi terja skupno le plačilo 45.000 sit za tri mesece leta 1994. Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani pravnomočni sodbi ni utemeljena. Ni mogoče pritrditi tožnikovemu stališču, da je njegov preživninski zahtevek (za čas od 1.6. do 31.8.1994) utemeljen zato, ker si je ne le s soglasjem staršev, ampak prav po njihovi, torej tudi toženčevi volji prizadeval, da bi po neuspešnem zaključku rednega četrtega letnika srednje šole v naslednjih dveh šolskih letih izredno končal šolanje - s tem ko se je z instruktorji pripravljal in nato prijavljal na izpite, pa čeprav nobenega izmed šestih izpitov ni opravil. Po določbi 1.odst. 123. člena ZZZDR (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS 14/89, preč. besedilo) je po polnoletnosti otroka podana zakonska obveznost staršev, da ga preživljajo, samo v primeru, ako se redno šola. Ni mogoče šteti, da se je tožnik v spornem obdobju (po njegovem zahtevku torej v času od 1.6. do 31.8.1994) redno šolal v smislu citirane zakonske določbe - pri ugotovljenih okoliščinah o tem, kako in s kakšnim uspehom (tj. brez uspeha pri katerem koli izmed šestih izpitov, kakor tudi sam navaja v reviziji) si je tožnik prizadeval, da bi izredno končal srednjo šolo, ki mu je v rednem četrtem letniku šolanja (ta se je po ugotovitvi sodišča druge stopnje iztekel 31.8.1992) ni uspelo končati. Ko je tako in ob upoštevanju še drugih, v izpodbijani sodbi sodišča druge stopnje ugotovljenih in poudarjenih dejanskih okoliščinah - da je bil tedaj tožnik zdrav in za delo sposoben ter da je tudi bil občasno zaposlen, medtem ko redne zaposlitve ni iskal - je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da toženčeve preživninske obveznosti do tožnika v spornem trimesečnem obdobju ni bilo. Zato je materialnopravno pravilna tudi izpodbijana sodba sodišča druge stopnje, s katero je bila ob zavrnitvi tožnikove pritožbe potrjena zavrnilna sodbo prve stopnje o tožnikovem preživninskem zahtevku.

Po vsem obrazloženem se je izkazalo, da tožnikova revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393.člena ZPP zato treba zavrniti.